Z NEZNANCI ZA MIZO

Pogosto se v poslu dogovorimo za hladen sestanek. Vsaj kadar je pomemben (praviloma pa vedno), posku?amo vnaprej kaj ve? izvedeti o sogovorniku ali sogovornikih in organizaciji, ki jo predstavljajo. Uporabljamo socialna omre?ja, klipinge, javne baze podatkov, osebne poizvedbe, … ?e ni? pametnej?ega, lahko kak drobec uporabimo za izto?nico uvodnega klepeta (Sem videl, da ste se odli?no odrezali na teni?kem turnirju… Je bila na Kreti gne?a?... Kako pa se rotvajler obna?a do otrok?...)

V?asih pa se zanesemo na sodelavce, ki organizirajo sestanek, da preverijo, koga pripeljejo za mizo in nas po mo?nosti pred sestankom ?zbrifajo? o njem. Lahko pa so sodelavci povr?ni in nedosledni, lahko celo namerno naredijo komunikacijsko napako. In znajdemo se v okolju in med ljudmi, ki bi se jim sicer raje izognili. Opisal vam bom enega huj?ih fiaskov te vrste, ki sem ga izkusil.

Pred desetletjem in ve? so moji avstrijski znanci iskali distributerja za buti?ne cigarete, s katerimi so imeli velikopotezne mednarodne na?rte. Prosili so me za pomo? pri iskanju primernih trgovskih mre? v severni Italiji. Eden od mojih slovenskih poslovnih znancev, D.,  je trdil, da take poslovne?e pozna in sodeluje z njimi in dogovorili smo se za skupni sestanek v Benetkah, v hotelu iz mednarodne verige. ?Pripeljeva ?e na?ega financerja,? sta rekla Avstrijca, ko sem bil ?e na poti tja.

V kleti hotela so bile majhne sejne sobe za urni najem. Eden od Avstrijcev me je odpeljal iz avle do lokacije. Skorajda nisem mogel vstopiti, saj je bila soba prepolna skupine financerjev. Potencialnih doma?ih distributerjev z mojim znancem ?e ni bilo. Financerji so bili ?rnolasi (z blagim dodatkom briljantine), temnej?e polti, lepo zagoreli, v temnomodrih ali v ?rnih oblekah s tankimi vertikalnimi ?rtami, v ?rnih srajcah in svetlih kravatah ... Vodja je bil precej manj?i in mlaj?i od drugih, o?itno najpametnej?i in najbolj izobra?en in je sedel na ?elu mize. Malce me je zmrazilo. Posku?al sem navezati pogovor s sosedom iz financerske skupine za mizo z vpra?anjem, od kod prihajajo gospodje. ?Iz Juga,? je dejal. ?Kalabrija? Sicilija?? sem bil radoveden. ?Iz Juga,? je bil ponovni odgovor z mo?nim ju?noitalijanskim naglasom.

Kon?no me je s 15-minutno zamudo poklical znanec D., ?e?, da so v avli hotela in pohitel sem ponje, da bi bila zamuda ?im manj?a. Poleg vedno urejenega znanca sta bila predstavnika potencialnih distributerjev, oble?ena v kavbojke, kariraste srajce in drvarske bunde, z vsaj enomese?no zamudo pri frizerju …Tako oble?ena za sestanek z dobavitelji in financerji domnevno velikega posla!? Morda je na ju?nem Tirolskem taka moda, ampak bilo je zares nenavadno, neprimerno, neposlovno in morda za nekatere celo ?aljivo. ?Drvarja? sta bila nekoliko v zadregi. Pogojno sem bil kriv jaz, ki mojemu znancu nisem dal informacije o udele?encih sestanka (ki je tudi nisem imel, pa bi jo moral pridobiti!).

Gospode v temnih oblekah sta Avstrijca predstavila kot dobre znance, ki so sicer iz povsem drugega osnovnega sektorja (infrastrukturni posli z dr?avo) , bi pa bili pripravljeni financirati prodor buti?nih cigaret skozi specializirane prodajalne (duty free trgovine, marine, ?portna letali??a ipd.).

Pogovor je tekel v angle??ini, da bi vsi lahko razumeli, vendar se je zdelo, da se je od financerjev edino mali vodja odlikoval z odli?nim znanjem, drugi pa so zgolj hladno spremljali dogajanje in redko prikimali (in bili videti tako nevarni, da z njimi ne bi ?el na vikend; ?e celo povabilo na kavo bi me malce streslo).

Potencialna distributerja sta se slabo odrezala; nista imela zadovoljivih odgovorov na vpra?anja dobaviteljev in financerjev, nista imela ?iste vizije, da o poslovnem na?rtu, ?etudi le kot domi?ljeni poslovni ideji, niti ne govorimo.

Z znancem D.-jem sva se ve?krat spogledala in ko se je po manj kot uri sestanek kon?al, sva se opravi?ila vsem in smuknila do mojega avta, ki je bil parkiran nedale? od hotela, sko?ila vanj in odbrzela, upajo?, da ostali ne bodo tako hitro iz kletne sejne sobe, da bi videli najino registracijo… S poslom seveda ni bilo ni?.

Mi je ta izku?nja kako koristila?

Vsekakor, ?e bi bil bolj dosleden pri svojem ravnanju, bi mi ?e bolj. Na poti domov sem predvsem jaz sekiral znanca D.-ja, da je dopustil, da sta se njegova kandidata v taki podobi udele?ila sestanka (?etudi bi ne bil tako ?irok glede udele?encev), on pa mene manj, glede na to, da je bila moja krivda nevedenje o ?tevilu in strukturi udele?encev.

Oba sva se je jezila na avstrijska podjetnika, da nista posredovala informacije o zasedbi na sestanku, ne nazadnje tudi o pri?akovanem dress code, ?e sta potencialne financerje pred tem tudi osebno spoznala. Z njima sem se – naivne? – vedno sre?eval na pol poti med njimi in mano, nikoli pa na sede?u njunega podjetja. Po bene?kem sestanku pa sem se odpeljal na njun slu?beni naslov in bil krepko razo?aran, saj je bil ta v stanovanjskem bloku v neki vasi na Koro?kem. V prvi stik z njima sem sicer pri?el preko znanca dobrega prijatelja, zato jih nisem posebej preverjal, pa tudi dru?bena omre?ja ?e niso bila razvita. Povpra?al sem po svojem socialnem omre?ju v nem?ko govore?ih de?elah in dobil ?tevilna negativna priporo?ila zanju. Zakaj pa nisem tega storil prej? Imela sta priporo?ilo verodostojnega ?loveka in pa, saj veste, nameravanega posla ?lovek ne obe?a na veliki zvon, saj se potem rad sfi?i.

No, od takrat ?elim tudi pri morda manj pomembnih sestankih vnaprej vedeti, kdo bodo udele?enci, da jih lahko vsaj do neke mere sam preverim. Ponavadi ob potrditvi sre?anja sporo?im drugi strani, kdo in koliko nas pride z na?e strani in jih prosim, da sporo?ijo tudi, kdo bo z njihove. Seveda, da se pripravim nanje in ocenim, kako naj se oble?em.

Kot sem opisal izku?njo zgoraj, se mi ?esa podobnega niti pribli?no ni nikoli ve? zgodilo.