TUDI LASTNO MATER BI PRODALI TURISTOM, ?E BI LAHKO

Zakaj je overturizem v pregretih julijskih dneh in no?eh osrednja tema medijev

O prodaji lastne matere turistom sem se pogovarjal z domorodci na oddaljenem hrva?kem otoku, ki se te dni kuha v vro?ini in mno?ici turistov. Razli?ni prizori in obrazi so se spontano nanizali v zgodbo o overturizmu, temi, ki v poletnih mesecih vsako leto znova in bolj intenzivno preplavi medije in razburka javno mnenje.?

Prizor 1 / 19.07.2024: V petek zve?er novinarka Rosvita Pesek v osrednjih Odmevih RTV Slovenija dramati?no spregovori o overturizmu. Izjemen sogovorec dr. Emil Juvan, dekan Fakultete za turizem - Turistica je stvari postavil na svoje mesto. O tem, da je dobi?ek mamljiv, a uni?uje ?ivljenja mest sta se strinjala oba s sogovornico. Problem je v rasti, ki jo merimo skozi ?tevilo prihodov in no?itev, ne spremljajmo pa ob?utkov prebivalcev mest. Za mnoge postaja turizem eden od klju?nih trajnostnih problemov tako z vidika odpadkov, porabe energije, astronomskih cen stanovanj. Vpra?ati se torej moramo, koliko turizma? se lahko gremo ter zmoremo in s kak?nimi ukrepi bomo razvijali bolj?i turizem. Morda je re?itev v prerazporeditvi ?olskih po?itnic ...

Prizor 2 / 21.07.2024: Siti smo turistov in odpadkov, pravita dva starej?a doma?ina v baru Odeon sredi ?rnomlja. V Belo krajino prina?ajo samo smeti in se ne znajo obna?ati. Nekdo bo moral temu narediti konec. Tako razmi?ljajo v destinaciji, ki komaj premore nekaj hotelov in penzionov. ?ez no? je turizem postal sovra?nik destinacije, ki je prejemnica bronastega znaka Slovenia Green? ...

Prizor 3 / 21.07.2024: Evropski sever mrzli?no drvi proti jugu. Avtocesta A1 poka po ?ivih. Med vozniki prevladujejo Belgijci, Nizozemci, ?vedi in drugi severnjaki. Klic toplih morij je neustavljiv. Split, prihajamo! Klic Meditarana je poklical tudi mene, tako kot vsako leto. Sodelujem v kurjenju fosilnih goriv. Na sre?o le v redkih avtomobilih vidi? zgolj enega potnika. To vsaj malo popravi negativno oglji?no bilanco ...

Prizor 4 / 21.07.2024: V zra?ni luki Split pristane rekordnih 97 letal. Med njimi jih je 19 iz Velike Britanije. S pomo?jo Flight Radarja sem ugotovil, da je zgolj v enem dnevu v Split priletelo 3376 britanskih potnikov. Tudi v ponedeljek v Splitu pri?akujejo 13 letov z Otoka. V Splitu je uradno 160.577 prebivalcev. V nedeljo se je njihovo ?tevilo pove?alo za 2,1 % turistov iz Velike Britanije. ?e se malce poigramo s statistiko, je ta dan samo z letali v mesto prispelo dobrih 16K turistov ali plus 9,96 % prebivalcev mesta. Zato se res ni potrebno ?uditi, zakaj ob mestni rivi tako zelo neznosno smrdi po kanalizaciji ...

Prizor 5 / 22.07.2024: Povsod, kjer se zgodi tak?en naval turistov, pride do turistifikacije gostinske ponudbe. V Splitu so nove ambasade angle?kih turistov irski in britanski pubi. Presenetijo me ?tevilna vpra?anja oto?nih turistov na rezervacijskih platformah v slogu ?Kmalu potujem v Split in upam, da mi lahko kdo pove kaj o dobrih britanskih/irskih pubih v mestu? WTF, kaj te ne zanimajo konobe in lokalna, avtenti?na ponudba? Harats – Irish Pub, The Flag – British Pub, ... se ?irijo kot kuga po mestu, ki slovi po svoji zajebantski kulturi in sloganu ?Ni?ta kontra Splita? ...?

Prizor 6 / 23.07.2024: Sredi Splita zasledim plakat #stanarizajedno. Skupina prebivalcev Splita, ki ne verjame ve? v so?itje s turisti, je za?ela z zbiranjem podpisov za osvoboditev Splita od apartmanizacije in masovnega turizma. Peticijo si lahko pogledate na povezavi Peticija STANARI ZAJEDNO. Skupino vodi znana splitska novinarka ?aklina Juri?. Dosti nam je masovnega turizma, zahtevamo, da se ve?stanovanjske zgradbe deapartmanizirajo, turisti?na strategija se mora spremeniti. Masovni turizem je zadu?il normalni razvoj hrva?kih mest, pravijo iniciatorji ...

?Prizor 7 / 23.07.2024: Najstarej?a splitska lekarna Varo? je bila odprta leta 1854. Danes ?alostno sameva in ?aka na najbolj?ega najemnika. Svoje novo ?ivljenje je do?ivela v bli?njem shopping centru.? Split?ani pravijo, da bi v njej lahko nastal ?e en britanski pub ali celo nova trgovina s pija?ami World Drinks, ki je nonstop oblegana preko ulice. Mediji so polni ?lankov o kaljenju no?nega miru s strani v? slogu ?Vsako no? ob 23-ih se ponovno za?ne na?a agonija? ...

?Prizor 8 / 25.07.2024: Podnebni aktivisti so se prilepili na pristajalno stezo na letali??u v Frankfurtu in popolnoma ustavili promet. Letali??e je zaprla radikalna podnebna skupina Last Generation. Skupina poziva k prenehanju uporabe fosilnih goriv do leta 2030. Po pribli?no dveh urah je promet na letali??u delno znova stekel. Odpovedanih je bilo 140 letov. Protest je spro?il popoln kaos na letali??u, ki se je umiril ?ele dan kasneje. Na letali??u v Splitu se je v ponedeljek zve?er zru?il celoten letali?ki sistem, ?tevilne lete pa so morali zato odpovedati. Po najnovej?ih informacijah je vzrok za nedelujo? sistem hekerski napad, za katerim naj bi stala hekerska skupina Akira. ?...

Prizor 9 / 26.07.2024: V Barceloni ne pojenjajo protesti proti masovnemu turizmu. Z vodnimi pi?tolami oboro?eni protestniki so z vzkliki in vodnimi curki “napadali” sprehajalce in turiste, ki so si privo??ili kosilo. Nekatere restavracije so oblepili tudi s trakovi ter jih tako simboli?no zaprli. Protestniki so med svojim pohodom zahtevali, da oblasti omejijo ?tevilo tujih obiskovalcev Barcelone. “Ni? nimam proti turistom, toda Barcelona je zaradi njihovega prevelikega ?tevila postala skoraj nemogo?a za normalno ?ivljenje,” je za AFP dejal eden od protestnikov ...

Prizor 10 / 27.04.2024: Slobodna Dalmacija: ?Po ?tevilu prihodov je turistov 12,93 % ve?, po ?tevilu no?itev pa 14,7 % ve? kot v prvih ?estih mesecih rekordnega leta 2019. ?e ne bo negativnih presene?enj, bo Zadarska ?upanija ustvarila ve? kot 15 milijonov no?itev. Med gosti jih je najve? iz Nem?ije, Slovenije, Poljske in Avstrije. Vsi so avto gostje, kar pomeni da je destinacija dobro prometno povezana.? Tak?na matematika te dni prevladuje v vseh hrva?kih medijih ...

Plus prizor 11 / 29.04.2024: Prebivalcem Hvara je prekipelo. Otok s 155 letno tradicijo turizma je postal party destinacija s turisti, ki na otok prihajajo za en dan in eno no?. Restavracije se spreminjajo v fast foode. Protest je spro?il pretep med lokalnim gostincem in ?fure?tom? iz Zagreba. Josip ?urkovi?, solastnik enega najbolj znanih klubov na Hvaru, Carpe Diem, se je s pestmi spravil na Ivana Gospodneti?a, lastnika restavracije Gariful, ?e enega zbirali??a zvezdnikov na tem otoku. V nedeljo zve?er se je nato v znak podpore pretepenemu lastniku in kuharju na hvarski rivi zbralo ve? doma?inov, po poro?anju Indexa je ?lo za “tihi” protest, zbrani so peli pesmi, prav tako naj bi blokirali vhod pred restavracijo Carpe Diem ...

Skoraj trideset let se ukvarjam z organizacijo dogodkov. ?e strnem svoje poslanstvo, je to navdu?evanje tujih organizatorjev dogodkov, da svoj dogodek organizirajo v Sloveniji in/ali Novi Evropi. In da v na?o/va?o dr?avo, mesto, destinacijo pripeljejo ?im ve? udele?encev. ?e to poslanstvo spustim povsem na ekonomska tla, da z dogodki ustvarimo ?im ve?je multiplikative u?inke (ekonomske). Od slednjih ima najve? prav turisti?ni sektor. Prizadevamo si, da dogodke organiziramo izven turisti?ne sezone. Zato smo bili dolgo samozavestni, da z dogodki spreminjamo svet in delamo nekaj res dobrega za dru?bo (turizem) in udele?ence in morda ?isto malo tudi za okolje. V slednje o?itno verjamemo le redki.

Dejstvo je, da o?itno nekaj delamo zelo narobe in prizori zadnjih dni so opomin, da tudi v turizmu obstajajo meje.

Da obstajajo meje rasti, ki nam jih postavlja mati narava in na?i bratje in sestre, sodr?avljani in some??ani. Zavedel sem se, da sem tudi sam del problema in da bodo potrebne radikalne spremembe.?

Kako naprej, razmi?ljam sredi poletne vro?ice na oddaljenem jadranskem otoku

Turizem in industrija sre?anj sta ?isto zares pravi industriji, ki v nekaterih dr?avah ustvarjata izdaten del BDP-ja. Na hrva?kem ta zna?a 20 %, v Sloveniji pa blizu 13 %. ?e bi k tem ?tevilkam dodali ?e industrijo sre?anj, bi bila bilanca po podatkih iz Nem?ije vi?ja ?e za dodatnih 5 do 7 %. Posledi?no so oglji?ni odtis, kratkoro?ni u?inki (impact) in dedi??ina (legacy) visoki. Zlasti slednja sta lahko multiplicirana v pozitivno ali negativno smer. Gentrifikacija mest zagotovo ni nekaj, ?esar si ?elijo turisti?ni strategi, pa tudi vse zgoraj zapisano se nam obra?a v smer, ki je nismo pri?akovali.

O?itno ?tevilni certifikati, zelene garancijske sheme, evropski projekti in strategije razvoja turizma ne re?ujejo bistva problema.

V Evropi boste z izjemo Skandinavije te?ko na?li dr?avo, ki ni obsedena s spremljanjem ?tevila rasti turistov.

Bolj proti jugu gremo, bolj izrazit je ta trend, kar je jasno vsem, ki spremljamo lokalne medije. Za?ne se vsako leto julija, ko nas mediji za?no bombardirati z novimi turisti?nimi rekordi. Podobno je v Sloveniji, ?eprav se zadnje ?ase temu sku?ajo elegantno izogibati z bolj kakovostnimi ocenami sezone. Pa se na googlu ?e vedno na prvih mestih znajde ?lanek z naslovom ?Slovenski turizem v 2023 podiral rekorde?. Kak?ne rekorde? Med drugim tudi tak?ne, da je neto dodana vrednost na zaposlenega v slovenskem turizmu znatno ni?ja od povpre?ja v dr?avi, ki zna?a 61.003 EUR.

Podnebne aktiviste (ali za nekatere teroriste) podatki o rasti turizma le ?e dodatno razkurijo. Le ?e vpra?anja ?asa je, kdaj bodo za?eli s svojimi akcijami tudi na ve?jih dogodkih. Kaj je v ozadju napada na francoske hitre ?eleznice ?pred otvoritvijo Olimpijskih iger, v tem trenutku ?e ne vemo. Kdaj se kaj tak?nega lahko zgodi na na?ih dogodkih?

Kako torej zares naprej?

Temeljno vpra?anje skrito v razumevanju razlike med trajnostnim in regenerativnim pristopom v turizmu. Ali med gasilstvom in bolj poglobljeno preventivno transformacijo industrije. Trenutno smo ujeti v TRAJNOSTNO PARADIGMO ali povzro?anje ?im manj okoljske ?kode in ?im manj?ih emisij ob obisku destinacije.

Trajnost namre? pomeni vzdr?evati, ohranjati, vztrajati, nositi.

To v svojem bistvu gasilsko taktiko zagovarjajo prakti?no vse destinacije. V tem kontekstu nastajajo ?tevilne strategije, priporo?ila, strate?ki projekti in druge iniciative, ki so vredne spo?tovanja, vendar o?itno ne delujejo. ?e bi delovale, se v enem tednu ne bi nabralo toliko prizorov iz uvoda. Poleg tega dolo?ene inovacije v smeri trajnosti v resnici niso trajnostne. Najbolj preprost primer so elektri?ni avtomobili, tudi v turizmu jih ne manjka. Naj omenim samo glampinge, ki rastejo kot gobe po de?ju skupaj z ogrevanimi bazeni.

REGENERATIVA PARADIGMA zagovarja povsem druga?en model razvoja turizma.

Najbolj preprosto ga lahko razlo?imo na na?in delovanja v smeri zapu??anja destinacije v bolj?em stanju po obisku turistov v destinaciji. 
To velja tudi za organizatorje dogodkov. 
Regenerativni dogodki pustijo destinacijo, v kateri poteka dogodek, v bolj?em stanju kot pred organizacijo dogodka.        

To je ena od najbolj zanimivih strategij leto?njega najve?jega leto?njega ?portnega dogodka v Parizu. Olimpijske igre v Parizu bodo po mojem mnenju tudi s tega vidika prelomne. Ve?ina dogodkov je bila dosedaj predvsem trajnostna ali usmerjena v strategije ?love?tva in biosfere, da trajno sobivata. Igre v Parizu pa zelo jasno nagovarjajo skrb za mo?nosti prihodnjih generacij. Na?rtno vzpodbujanje pozitivnega in regenerativnega vpliva na lokalne skupnosti je srce paradigme, ki vklju?uje tudi delovanje v skladu z modelom kro?nega gospodarstva. Zanimivo bo spremljati analize po dogodku. Za za?etke pa priporo?am ogled strani https://olympics.com/ioc/theme-sustainability

Bistvo regenerativne paradigme je razumevanje razlike med dvema pomembnima rezultatoma turizma in/ali dogodkov na skupnost:

U?INEK/IMPACT – KRATKORO?NI, merljivi pametni (SMART) u?inki turizma in dogodkov.

DEDI??INA/LEGACY – DOLGORO?NI, pozitivni vplivi turizma in dogodkov na skupnost.

Oba se da zelo enostavno izmeriti in predvsem upravljati skozi pameten destinacijski management.?

?e se osredoto?imo na u?inke/impact, so ti povezani s prenehanjem pravlji?arstva in za?etkom resnega in temeljitega merjenja produktnega in korporativnega oglji?nega odtisa v obeh industrijah.

To od ve?jih podjetij ?e danes zahteva nova evropska direktiva o trajnostnem poro?anju (CSRD). V interni raziskavi, ki smo jo izvedli za potrebe lastnega projekta Planet Positive Event, smo ugotovili, da je generacija Z posebej ob?utljiva na zeleno zavajanje. ?tevilni certifikati in zelene sheme jim prav veliko ne pomenijo, pri?akujejo pa jasno in transparentno komuniciranje oglji?nega odtisa produktov. Tudi turisti?nih. ?e ne verjamete, poglejte kaj na tem podro?ju delajo mutinacionalke, med njimi tudi tak?ne kot so Loreal, Addidas, vse letalske dru?be in velik del najve?jih tour operaterjev. Kmalu pride ?as, ko bodo razli?ni zeleni turisti?ni certifikati zelo te?ko tekmovali z resnimi produktnimi izra?uni oglji?nega odtisa, ki jih bo potrdila ustrezna neodvisna in?titucija. ?e ne verjamete, potem poglejte, kaj za Booking.com dela CWT. Pri ?isto vsakem bookingu vam ?e zdaj sporo?a, kak?en je va? oglji?ni odtis.

Izra?un oglji?nega odtisa turisti?nih produktov je pomemben iz ve? vidikov. Prvi? zato, ker bolj odgovornim turistom omogo?a odlo?itev med bolj?o in slab?o opcijo turisti?nih produktov. Drugi? zato, ker bo ponudnike prisilil v iskanje in razvoj oglji?no bolj nevtralnih produktov. Tretji? pa tudi zato, ker bodo o svojem neto oglji?nem odtisu morale razmi?ljati turisti?ne destinacije.?

Slednje so med prvaki zelenega zavajanja, ?eprav se tega pogosto niti ne zavedajo. Pri tem se soo?amo s klasi?nim Paretovim pravilom. 80 % zavajanja je nenamernega in je posledica pomanjkanja izku?enj, neustrezne komunikacijske strategije ali nezadostnega poznavanja podro?ja. Najve?krat temelji na dobrih namenih. 20 % pa je resni?nega in ta spro?i 80 % kriti?nih reakcij javnosti. Se ?e spomnite afere Ryanair, ki je ?e no? postal Ruinair zaradi trditve, da so letalska dru?ba z najni?jim oglji?nim odtisom. Ta afera je kriva, da se letalska industrija danes obna?a precej bolj odgovorno.

Kako ne naprej

Zanimiv komentar sem sli?al te dni, da je turizem podoben kuhanju jastogov/beri doma?inov, ki se jih obvezno kuha ?ive, podobno pa se dogaja tudi s turizmom na nekaterih destinacijah. Le da je jastogom dosti na?ega kuhanja na previsoki temperaturi.

Zato je drugi del regenerative formule manj matemati?en in precej bolj holisti?en. Govori namre? o tem, kako ne smemo naprej.

Upravljalci turisti?nih destinacij bi morali prenehati zgolj s promocijo destinacij ?in za?eti upravljati destinacije in postati odgovorni chefi destinacij.

To velja tako za turisti?ne organizacije kot kongresne urade. Konflikt med prodajno, marketin?ko, razvojno in upravljalsko funkcijo destinacijskih organizacij je popolnoma pre?ivet. Iz njega izhaja tudi najve? zablod in ob?asnih blodenj, ki pripeljejo do overturizma. Pogosto gre za neposredno povezavo s koli?ino denarja, ki ga politika v dr?avah in mestih namenja za marketing in prodajo. Zanimiv paradoks je v razliki med bolj in manj demokrati?nimi dr?avami in njihovimi vlaganji v svoj turisti?ni imid?. Primerov mi najbr? ni potrebno na?tevati.

Zato morajo destinacijske organizacije kon?no vzeti stvari v svoje roke in za?eti z resnim razvojnim upravljanjem, pa tudi z aktivnim dialogom z lokalnim prebivalstvom. Ker gre ve?inoma za javne in?titucije, je to tudi v skladu z njihovim poslanstvom. Poznam le primer Ljubljane, kjer tak?en dialog res dobro peljejo in izvajajo v okviru kampanje ?Turizem dela Ljubljano ?e bolj?o za vse?.

Resno upravljanje destinacij pa ne razumem zgolj v pobiranju parkirnin in vstopnin za dostop do svojih ?rajev?. Vsekakor pa bi morali za za?etek kon?ati s pre?tevanjem prihodov in? no?itev in uvesti bistveno bolj pametne kazalnike. Npr. kolik?en dele? prihodkov od no?itev je bil investiran v dobro prebivalcev destinacije in njihovo bolj?e ?ivljenje. Pa kak?na je stopnja gentrifikacije kot posledice turizma, ki jo najbolj preprosto poka?e primerjava povpre?ne vrednosti neprimi?nin. Novi slovenski zakon o gostinstvu je na tem podro?ju precej revolucionaren, zlasti na podro?ju omejevanja kratkotrajnih turisti?nih namestitev prek spletnih platform, kot sta Booking in Airbnb. V predlogu zakona je tak?no oddajanje omejeno na 30 dni (zdaj do 150 dni). Pri?akovano je predlog zakona mo?no razburkal slovensko javnost, zlasti turisti?no, saj je pobudo zasnovala civilna dru?ba. Zato bo ta zakon ?olski primer sobivanja med prebivalci in turisti.

Vsekakor pa je potrebno prenehati z diskurzom, da je od ?tevila prihodov turistov odvisen obstoj celotnega naroda in ekonomsko pre?ivetje. Pri tem pa opustiti tudi vojno retoriko, ki spremlja turisti?ne tokove kot nekak?ne ofenzive, hotelske kapacitete pa kot oro?je, uporabljeno v ofenzivah.

?al nih?e ne govori o negativnih u?inkih vsakoletnih turisti?nih ofenziv. Npr. o oglji?nem odtisu prometa, ki se vali preko Slovenije proti Hrva?ki in ki mo?no vpliva na kakovost ?ivljenja lokalnih prebivalcev.

?e pred kratkim se nam je zdelo, da nas je korona naredila bolj odgovorne in pametne. Da je zaustavila obsedeno rast in vulgarizacijo turizma. Morda smo se iz tega vsaj ne?esa nau?ili. Kolesje na?e industrije lahko zaustavi ?e nevidni virus, danes pa tudi bolj ali manj radikalni protestniki,? hackerji, podnebni aktivisti in teroristi, ter nezadovoljni prebivalci, ki slu?ajno ?ivijo sredi turisti?nih rajev. Upamo, da nam to postaja jasno. ?e se nam to ne zdi problemati?no, bomo vsi skupaj mo?no nasankali.

?e ho?em spremeniti svet, moram za?eti pri sebi

?Kako bi lahko avtor na svoj rajski otok pripotoval s ?im manj?im oglji?nim odtisom:

·?????? Razdalja po cesti: 451 km v eno smer

·?????? Razdalja po morju: 53 km v eno smer (33 milj)

·?????? Razdalja po ?eleznici: 429 km v eno smer

·?????? Razdalja po zraku: 322 km v eno smer

?

?E BI ?EL LAHKO Z LETALOM? / 135,62 kg CO2

Short haul flight, EF=0,1859 kg CO2e/passenger (644 km), Ferry - car? passanger, 1 potnik EF=0,1293 kg CO2e/km (123 km/potnika)

NAJ GREM Z AVTOM IN TRAJEKTOM? / 99,20 kg CO2

Medium car, gasoline, 1 potnik EF=0,1847 kg CO2e/km (902km, 2 potnika v vozilu), Ferry - car? passanger, 1 potnik EF=0,1293 kg CO2e/km (123 km/potnika)

NAJ GREM Z GO OPTIJEM IN TRAJEKTOM? / 50,72 kg CO2

Vans, diesel, 6+1 potnik EF=0,2316 kg CO2e/km/6 (902 km, 6 potnikov v vozilu), Ferry - car? passanger, 1 potnik EF=0,1293 kg CO2e/km (123 km/potnika)

NAJ GREM S FLIXBUSOM IN TRAJEKTOM? / 40,52 kg CO2

Coach, diesel, 30 potnikov EF=0,0273 kg CO2e/passenger km (902 km/potnika), Ferry - car? passanger, 1 potnik EF=0,1293 kg CO2e/km (123 km/potnika)

NAJ GREM Z VLAKOM IN TRAJEKTOM? / 18,76 kg CO2

Rail international, EF=0,0045 kg CO2e/passenger km (858 km/potnika), Ferry - car? passanger, 1 potnik EF=0,1293 kg CO2e/km (123 km/potnika)?

Povsem jasno je, da torej obstajajo bolj?e alternative kot je vo?nja z osebnim avtomobilom na bencinski pogon. ?e bi na pot vzel 2 avto?toparja, bi drasti?no zni?al svoj oglji?ni odtis. V tem primeru bi oglji?ni odtis zmanja?al na 57,55 kg CO2,? ali za kar 58 %. Jasno je, da ?ele, ko za?nemo zares meriti svoj oglji?ni odtis, lahko za?enjamo delati spremembe. V mojem primeru bi lahko svojo pot do rajskega otoka na?rtoval preko platfome https://prevozi.si/.

To pa je le en primer konkretnih transformativnih aktivnosti, ki jih spro?i natan?no merjenje oglji?nega odtisa. ?elim si, da bi mi pri planiranju mojega naslednjega dopusta pomagali tudi ponudniki turisti?nih storitev. Danes jih tako razmi?lja le pe??ica.

Skrito v raju, moje osebno priporo?ilo

?e vas zanima, na katerem hrva?kem otoku overturizem ?e ni premagal avtenti?nosti in zdravega ob?utka za mero, vam tega ne izdam. Bojim se, da bo temu kmalu sledila dokon?na turisti?na okupacija. Na Hrva?kem je 1246 otokov, od tega jih je 66 naseljenih. Nekateri med njimi kljub sku?njavi ostajajo spo?tljivi do prihodnosti na otokih. Tak?ni ?humble? mediteranski raji, so vsaj zame najbli?je petzvezdi?nemu turizmu, ki ga najve?krat povezujejo z otokom Hvar in sledilcema Kor?ulo in Visom. Kljub overturizmu je nekaj otokov ?e vedno skritih v raju.

?

?