SKRITI JUNAKI VELIKIH KONGRESOV

Razmi?ljanje ob 20. obletnici kongresa Apimondia v Ljubljani

?V ?ivljenju se ti ob?asno ponudijo prilo?nosti za uresni?itev svojih sanj in poslanstva. Kako dobro jih izkoristi?, je do neke mere odvisno od tebe, ?e bolj pa od sodelavcev. Tak?ni ob?utki me prevzemajo ob praznovanju 20. obletnice kongresa Apimondia, ki je leta 2003 potekal v Ljubljani; v ?asu, ko sem bil del kongresne ekipe Cankarjevega doma. To je bilo romanti?no obdobje industrije sre?anj, ko se je dalo velike in pomembne mednarodne dogodke pridobiti tudi brez velikih neposrednih finan?nih subvencij.

Apimondia je mednarodna ?ebelarska zveza s sede?em v Rimu. Vsaki dve leti organizira svetovni kongres s spremljevalno razstavo, obi?ajno vsaki? na drugem kontinentu. Bitka za gostiteljstvo je zelo trda in neusmiljena. Prav neverjetno pa se zdi, da je slovenski kongres po dvajsetih letih ?e vedno ?benchmark?.? Informacijo mi je posredovala slovenska udele?enka leto?njega kongresa Apimondia, ki je potekal v ?ilu.

Slovenija je bila za gostiteljico kongresa izbrana leta 1997 v Antwerpnu. Slovenski ?ebelarji pa so napetost pred dogodkom v domovini dvigovali tudi na predhodnih kongresih v Vancouvru 1999 in Durbanu 2001.

Kongres se je za?el v nedeljo, 24. avgusta 2003 v Gallusovi dvorani. Fotografije z dogodka so najve?krat uporabljen foto material, s katerim se postavlja slovenska industrija sre?anj in Cankarjev dom. Dogodek so si mnogi zapomnili po prapor??akih iz 200 ?ebelarskih dru?tev, ?pa tudi po veliki spremljevalni razstavi Api Expo, ve? kot 3000 udele?encih, nepozabnem sprejemu ob ?ebelarskem centru na Brdu pri Lukovici, 400 znanstvenih prispevkih, slovenskem ve?eru in za?etku ?ebelarskega turizma v Sloveniji, predvsem pa po izjemno prijetnem vzdu?ju, ki ga je poosebljal legendarni slogan kongresa ??ebelarjenje kot na?in ?ivljenja?.

O dogodku so poro?ali vsi mediji, PR-ovsko pa dogodek odmeva ?e danes. K uspehu projekta so prispevali ?tevilni posamezniki, ki so zame skriti junaki kongresa Apimondia 2003. V medijih je bil pri?akovano najbolj izpostavljen takratni predsednik ?ebelerske zveze Slovenije Lojze Peterle in predsednik Apimondie Asger S?gaard J?rgensen. Vse niti organizacije dogodka je povezoval Franc ?ivic, ki je z neizmerno potrpe?ljivostjo usklajeval znanstveni, komercialni, promocijski in turisti?ni del projekta. Skrbel je tudi za usklajevanje vseh podrobnosti z legendarnim sekretarjem Apimondie Riccardom Jannonijem. V najo?ji ekipi je bil ?e pokojni dr. Janez Poklukar, njegova desna roka dr. Peter Kozmus (danes podpredsednik Apimondie), dr. Janez Grad, Mal?i Bo?nar in pa ?lani ?ebelarske zveze Slovenije, zadol?eni za posamezna podro?ja. Eden od ciljev organizacije svetovnega kongresa je bil, da se s ?ebelarstvom seznani ?im ve? ljudi, zlasti mlaj?ih. To nam je uspelo, prav tako pa nam je po mojem globokem prepri?anju uspelo spremeniti percepcijo ?ebelarstva, ki danes u?iva izjemen ugled in prispeva k doseganju vseh ciljev trajnostnega razvoja Zdru?enih narodov.

Po 20. letih sem prepri?an, da je bil kongres tako uspe?en zaradi kombinacije neverjetnega entuziazma slovenskih ?ebelarjev in profesionalnosti ekipe Cankarjevega doma, pa tudi zaradi ugodnega zgodovinskega trenutka po koncu balkanske morije.

Manj znano dejstvo pa je, da? je tak?en projekt omogo?ila tudi projektna organiziranost Cankarjevega doma. To je v praksi pomenilo, da se je organizaciji tako velikega projekta posvetila celotna izvedbena ekipa Cankarjevega doma, ki ga je takrat vodil Mitja Rotovnik, dejansko pa je bil za projekt odgovoren Sre?o Peterli?, direktor kongresne dejavnosti. Pri izvedbi je sodelovalo ve? kot 80 sodelavcev iz vseh oddelkov Cankarjevega doma. Za?elo pa se je ?e leta pred dogodkom, ko je takratna vodja marketinga Ma?a Martin?i? za?ela skupaj s ?ebelarsko zvezo vztrajno lobirati za pridobitev kongresa.

Sre?u Peterli?u sem neizmerno hvale?en, da mi je dal prilo?nost za vodenje tako kompleksnega in zahtevnega projekta. Zagotovo pa nam ne bi uspelo brez izjemnega tima finan?nih strokovnjakinj Seke Per in Smiljane Slivniker. Dogodek je bil tudi po njuni zaslugi zaklju?en z velikim dobi?kom. Produkcijsko smo morali izpeljati tri velike dogodke v Gallusovi dvorani (otvoritev, slovenski ve?er in zaklju?no prireditev). Pri tem so sodelovali vsi tehni?ni oddelki pod vodstvom tehni?nega direktorja Sa?e Kranjca. Plenarna zasedanja so potekala v Gallusovi dvorani, kjer smo morali zagotoviti prevajanje v ?tiri uradne jezike Apimondie: v angle??ino, nem??ino, franco??ino in ?pan??ino. Izjemno pomembno vlogo je imel Janez ?agar z ekipo video tehnikov, ki so morali izpeljati zahteven znanstveni del konference s simpoziji. Paralelne sekcije so potekale prakti?no v vseh dvoranah v Cankarjevem domu. Center za predavatelje pa je ?e danes primer dobre prakse. Vzporedno je vse dni kongresa potekala razstava Api Expo, ki so jo vrhunsko podprli sodelavci iz scenske ekipe pod vodstvom Slobodana Te?i?a in ?imeta Ivki?a. Tako kompleksne organizacije pa ne bi mogel izpeljati brez moje leve in desne roke Jureta Marin?ka, ki je pedantno poskrbel, da je vse potekalo brez zapletov.

Projektna dokumentacija se ?e danes bere kot ?olski priro?nik za organizacijo najbolj zahtevnih dogodkov. Morda pride ?as, da tudi na to temo napi?em kaj ve?, saj strokovnega znanja na tem podro?ju kroni?no primanjkuje.

?e ob na?tevanju najo?je ekipe projekta Apimondia v Cankarjevem domu sem zagotovo izpustil ?tevilne kolege, brez katerih ne bi ?lo. Ob tem se mi poraja vpra?anje, zakaj v na?i industriji ne naredimo tak?ne odjavne ?pice, kot jo poznamo iz filmske industrije. S tem bi se takoj po dogodku moralno zahvalili vsem, brez katerih dogodka ne bi bilo. To bi moral postati minimalen standard na?e industrije.

Zavedam se, da je del problema tudi v nejasni definiciji poklicev in s tem povezani zme?njavi. Pogosto se namre? zgodi, da inspicient postane re?iser, vodja projekta producent, scenski mojster direktor razstave, vodja recepcije finan?ni direktor. Organizacija dogodkov je skupinski ?port z zelo izrazitimi egotripi in zato se mi zdi, da bi morali s tak?no prakso za?eti takoj. Na na?ih dogodkih smo to ?e za?eli izvajati. Vsi sodelavci si zaslu?ijo spo?tovanje in referenco za sodelovanje na projektu. Nenazadnje pa to sodi v sklop dru?bene odgovornosti organizatorjev dogodkov.

Zato vam, dragi nekdanji sodelavci iz Cankarjevega doma, v osebnem imenu in kot vodja projekta Apimondia 2003 ?estitam ob 20. letnici kongresa Apimondia. Naj medi!

PS: Kongresi Apimondia potekajo bienalno. Naslednja kongresa Apimondia bosta potekala na Danskem leta 2025 in v Tanzaniji leta 2027.

Slovenija je neuspe?no kandidirala za pridobitev 47. kongresa Apimondia v Celju leta 2021. Pri pridobivanju kongresa je aktivno pomagal minister MKGP mag. Dejan ?idan. Po besedah Petra Kozmusa iz ?ebelarske zveze Slovenije bi imel dogodek izjemen pomen ne le za ?ebelarsko panogo, pa? pa tudi za dr?avo gostiteljico in ob?ino, v kateri bi ga organizirali. Kot lokacijo so izbrali Celje, kjer na Celjskem sejmi??u ?e ve? let vsako pomlad organizirajo ?ebelarski sejem Api Slovenija. Ob?ina Celje je bila pokroviteljica kandidature za organizacijo kongresa ....

?