Predsednik, ki vra?a dr?avo v ruski objem

Veliki zvonovi bazilike sv. ?tefana so oznanjali za?etek novega budimpe?tanskega dne. Trg pred veli?astno zgradbo je bil ?e tih in spokojen, tako kot je bil prazen trg v bli?ini mad?arskega parlamenta, kjer bi ?e lahko slutili odmev cerkvene buditve. Zvonjenja ne bi mogli preglasiti niti koraki prvih poslancev, ki so prihajali na sklicano sejo. Stopali so glasno, saj so vedeli, da se bo zgodilo nekaj pomembnega, da bodo lahko glasovali o novi odlo?itvi svojega vodje, Viktorja Orbána. Vedeli so, da ga bodo podprli, druga?ne odlo?itve niso sprejeli nikoli.

Tisto jutro, 24. maja letos, pa je bilo ?e posebej sve?ano, so vedeli zbirajo?i se ?lani mad?arskega parlamenta, saj bodo spreminjali Ustavo. Za poseg in dopolnjevanje tako pomembnega dr?avnega dokumenta je, tako so ocenili, povsem zadostno mnenje predsednika vlade in bi bile zahteve po predhodnih razmislekih ali celo spra?evanje javnosti zgolj ?kodljivo. Malo?tevilni opozicijski poslanci so govorili povsem druga?e, toda njihov odziv je bil za ve?ino v parlamentu povsem nepomemben, za mad?arsko javnost pa cenzuriran. Zadr?ali so ga znotraj zidov skup??inske dvorane. Z dvotretjinsko ve?ino so izglasoval spremembo ustave ter uzakonili Orbánovo odlo?itev, naj ima mad?arska vlada permanenten mandat za razglasitev izrednih razmer v dr?avi. S tem so tudi odlo?ili, ?eprav o tem niso govorili, da njihov avtokratski predsednik lahko uporabi tudi orodja diktatorskih re?imov.

Le nekaj ur kasneje je Orbán, sede? za svojo pisalno mizo, v razpeti srajci in z zavihanimi rokavi, odlo?itev poslancev pozdravil in razglasil izredne razmere. Vedel je, da parlamenta ne potrebuje ve?, da mu ne bo ve? potrebno izgubljati ?asa z navideznimi dolgotrajnimi pripravami zakonskih predlogov, saj bo njegova vlada vladala izklju?no z odloki, ki jih bo sprejela. Videti je bil zadovoljen. Tudi zato, ker je dobil odgovor na lasten dvom in nelagodje, ki ga je ?util pred leto?njimi parlamentarnimi volitvami, ko je opozicijska in demokrati?na Mad?arska kljub vsem omejitvam, prepovedim in zamol?anosti uspela izbrati njegovega konkurenta. In temu je ?e nekaj mesecev pred volitvami kazalo razmeroma dobro. Do za?etka ruske vojne v Ukrajini, ki jo je Orbán ve??e izkoristil.

Njemu povsem podrejeni ?asopisi in televizije so opozicijskega izzivalca razglasili za izdajalca, ki ?eli mad?arske sinove poslati na ukrajinsko fronto, kjer bodo umirali in krvaveli bore? se proti ruskim prijateljem. Bila je popolna izmi?ljotina, ki pa je s ponavljanjem postala za ve?ino volilcev realno oprijemljiva. Potem je volitve gladko dobil, da bi sedaj z spremembo ustave dobil ?e mo?nost prepovedi objavljanja ?e zadnjim kriti?nim piscem. V svojem nastopu je govoril, da ?eli z razglasitvijo izrednih razmer zgolj in samo za??ititi mad?arske dru?ine in dr?avo pred nevarnostmi. Saj da je zunanji svet izpri?ano sovra?en in sprevr?en, predvsem pa nespo?tljiv do njega samega.

Opisoval je katastrofi?ne posledice vojne v Ukrajini, ki se jim mora Mad?arska izogniti, se nekako izolirati in tako za??ititi svojo finan?no varnost ter spokojno ?ivljenje mad?arskih dru?in. Pa vendar je ostalo begajo?e vpra?anje. Zakaj si je mad?arski predsednik vlade, ki je imel tudi brez spremembe ustave prav vso dr?avno mo?, in ki je lahko odlo?al tudi o ?ivljenjskih usodah posameznikov, za?elel ?e spremeniti ustavo? Saj mu je bilo povsem jasno, da bo s tem zgolj dokazoval, da ne deli evropskih vrednot, ne spo?tuje vladavine prava in zani?uje temeljne pravice posameznika. Nova pooblastila, ki jih je dobil, namre? zgolj ka?ejo, da dr?ava drsi v diktaturo. In da se temu ne more nih?e ve? upreti. Razen Evropske unije in vlade v Bruslju.

Prvi korak je bila zamrznitev novega dotoka evropskega denarja v budimpe?tanske blagajne, sledila je zahteva, naj podpre nove sankcije proti re?imu Vladimirja Putina. Pred dnevi je Orbán napisal pismo predsedniku evropskega sveta, Charlesu Michelu, da novih sankcij proti prijateljski dr?avi ne namerava in tudi ne bo podprl, ?e mu EU ne bo zagotovila milijard evrov nadomestila. In ponovil, da je bila dr?ava neko? velika in da ji je prav Evropa odvzela velike dele ozemlja, med njimi tudi Kvarnerski zaliv, Opatijo in Reko. Da ?e bi bila Reka tudi danes del mad?arske dr?ave, ne bi imeli te?av z uvozom nafte, saj bi imeli svojo luko in ne bi bili odvisni od dobre volje hrva?kih oblasti.

Tudi tokrat je spregledal resnico. Hrva?ka dr?ava je glede naftnih derivatov vazalsko odvisna od Mad?arske. Dokon?no je to omogo?il sedaj zaprti hrva?ki predsednik dr. Ivo Sanader, ki je Orbanu in prijateljem za razmeroma majhno podkupnino desetih milijonov evrov prepustil v upravljanje hrva?ko naftno dru?bo INA. Takoj zatem so zmanj?ali predelovalne kapacitete hrva?kih rafinerij ter za?eli prodajati produkte mad?arskih rafinerij. Hrva?ka je postala energetsko odvisna dr?ava. Orban in njegovi sodelavci so zato tudi pogosteje omenjali meje velike Mad?arske. Mislim, da je bilo poleti leta 2018, ko je hrva?ki predsednik vlade Andrej Plenkovi? sprejel Orbána v opatijski vladni vili. Sre?anje bi bilo videti zgolj vljudnostno, ?e ne bi bil v salonu, v katerem sta se pogovarjala, obe?en velik zemljevid z izstopajo?e v?rtanimi mejami med obema dr?avama.

Kasneje je Plenkovi? ohladil odnose z Orbánom. Prvega septembra lani sta se ponovno pogovarjala na Strate?kem forumu na Bledu. Hrva?ki premier je sre?anje ozna?il kot izrecno Orbánovo ?eljo, ki je zaradi vljudnosti ni ?elel zavrniti, da pa sta zgolj kratko?asno klepetala o vremenu. To je bil ?e ?as Orbánovih zahtev o takoj?njem sprejemu Srbije v evropsko polnopravno ?lanstvo ter ?as novega velikega prijateljstva z oblastmi v Ljubljani. ?elel je okrepiti mo? iliberalne Evrope, pravzaprav narediti korak k druga?ni Evropski uniji. Potem je zaradi razumevanja razlogov za ruski napad na Ukrajino izgubil podporo dr?av vi?egrajske skupine. Prijateljska in lojalna oblast je v Sloveniji izgubila volitve, pa tudi Vu?i? ni ostal povsem zanesljiv zaveznik. Orbánu je ostal samo ?e re?im v Moskvi, kamor vra?a dr?avo v topel objem in se so?asno odpoveduje demokrati?ni in liberalni Evropski uniji. ve?: www.borutsuklje.com