Ozadje novega dramati?nega spopada v Zagrebu
Za?elo se je z odlo?itvijo odvetnika Anteja Nobila, da bo zaprosil za pred?asni odpust dveh svojih klientov iz zapora. Bilo je tik pred za?etkom velikono?nih praznikov. Nato je 17. aprila pro?njo v skladu z zakonom predal hrva?kemu ministrstvu za pravosodje, ki jo je samo nekaj dni kasneje posredovalo predsedniku dr?ave. Saj lahko pomilostitev podpi?e zgolj on. Pro?nji, tudi to jo je delalo neobi?ajno, je bilo prilo?eno pismo podpore upokojenih hrva?kih generalov. Nadaljevalo se je 20. aprila z izjavo hrva?kega predsednika vlade Andreja Plenkovi?a, da gre za podtalno in dogovorjeno akcijo v re?iji predsednika dr?ave Zorana Milanovi?a in Nobila.
Da bi razumeli ozadje tega spopada dveh nosilcev oblasti na Hrva?kem, se je treba vrniti na za?etek. Zapornika, katerih pomilostitev je bila vzrok dr?avni?kega zapleta, sta Zdravko Musta? in Josip Perkovi?. Prvi je bil v osemdesetih letih ?ef jugoslovanske slu?be dr?avne varnosti, drugi na?elnik hrva?kega oddelka za spremljanje sovra?ne emigracije. Skupaj naj bi bila oblikovala ukaz o likvidaciji Stjepana ?urekovi?a, enega izmed direktorjev Ine, podjetja za trgovanje z naftnimi derivati. Bil je vpliven direktor, zadol?en za strate?ke dr?avne rezerve energentov in oskrbo voja?kih naftnih skladi??. Toda 23. aprila 1982 je nenadoma odpotoval iz Zagreba v avstrijski Gradec in nato v Nem?ijo, kjer so ga 28. julija 1983 ubili. Nem?ki policisti so hitro na?li sledi, ki so kazale na jugoslovanske tajne slu?be. Musta? in Perkovi? sta bila za nem?ke pravosodne oblasti nedosegljiva in varno pokrita s svojima funkcijama. V Jugoslaviji so tudi poskrbeli, da so ?urekovi?eve likvidatorje zaradi bojazni, da bi preve? govorili, odstranili.
Tudi po letu 1991 se novi hrva?ki dr?avni voditelji niso odzvali na nem?ke preiskovalne zahteve. Vladar klju?nih dr?avnih odlo?itev dr. Franjo Tu?man je Perkovi?a imenoval za svojega zaupnika in oblikovalca novega sistema hrva?kih tajnih slu?b. Naredil ga je enako za??itenega, kot je bil v nekdanji Jugoslaviji. Po Tu?manovi smrti so se nem?ke zahteve po preiskavi Perkovi?eve vloge v primeru ?urekovi?evega uboja nadaljevale. Toda kmalu po sprejetju Hrva?ke v Evropsko unijo, premier je bil takrat prav socialni demokrat Zoran Milanovi?, je nem?ko pravosodje ponovno zahtevalo, tokrat od dr?ave ?lanice EU, Perkovi?evo izro?itev. Milanovi? jih je zavrnil. Posledica je bila, da se nem?ka kanclerka Angela Merkel ni ?elela udele?iti velike proslave hrva?kega vstopa v evropsko skupnost, predstavniki Evropske komisije pa so zaradi nespo?tovanja evropskega pravnega reda Hrva?ki zagrozili s suspenzom ?lanstva v EU. A Perkovi? je ostal nedotakljiv.
Franjo Tu?man, partizan, general in politi?ni zapornik, je bil ?e leta 1986 prepri?an, da bo postal novi predsednik samostojne Hrva?ke. Politi?ni in dr?avni program je imel pripravljen. Vedel pa je tudi, da mora najprej odstraniti politi?ne tekmece in dobiti podporo izseljenih Hrvatov. Potreboval je potni list. Jeseni leta 1986 so mu predstavili Josipa Perkovi?a, ki ga je obvestil, da mu bodo izdali potni list in da lahko za?ne priprave na veliko potovanje v Kanado k dobro organizirani, finan?no preskrbljeni in najvplivnej?i skupnosti hrva?kih izseljencev na svetu. Tu?man je lahko od?el na svojo najpomembnej?o politi?no pot. Februarja 1990 je organiziral prvi sabor stranke Hrva?ke demokrati?ne skupnosti (HDZ). Perkovi? je imel mo?, da so najvplivnej?i predstavniki diaspore lahko pri?li v Zagreb brez dokumentov. Tu?man je blestel.
Junija 2013 je bil na seji hrva?ke vlade sprejet predlog sprememb zakona o pravosodnem sodelovanju z dr?avami EU. Vendar se je v tem na videz povsem rutinskem dopolnilu skrivala klju?na sprememba. Evropski nalog za aretacijo hrva?kega dr?avljana naj bi veljal samo za dejanja, storjena po 7. avgustu 2002. S tem je Milanovi?eva vlada Perkovi?a za??itila pred izro?itvijo Nem?iji. Sledil je ultimat EU, ali bo Hrva?ka sprejela evropska pravila ali pa bodo proti njej uvedene sankcije. Milanovi? je moral popustiti. Perkovi? in Musta? sta bila predana nem?kemu pravosodju, ki ju je obsodilo na dosmrtni zapor.
Konec aprila leta 2022 je prav njuna takratna obsodba razlog novega dramati?nega spora predsednika dr?ave in predsednika hrva?ke vlade. Milanovi?a je Plenkovi? obto?il, da ?eli z njuno pomilostitvijo zgolj potrditi svojo staro odlo?itev, da ju sploh ne bi smeli izro?iti tuji dr?avi. Milanovi? odgovarja, da je Plenkovi? umazan, grd in zloben naslednik Udbe. Ve?: www.borutsuklje.com