MUCKI, SR?KI, KU?KI, BONBON?KI IN EMOJOTI
Photo: Marko Delbello Ocepek

MUCKI, SR?KI, KU?KI, BONBON?KI IN EMOJOTI

Ena sama ljuba pozitiva

?Tako trdi (manj) znani slovenski reper Smaal Tokk. Njegov refren se zdi idealen za nekaj aktualnih izku?enj z mlatenjem prazne slame. Ja, to je ?e en ljudski frazem o govorjenju neumnosti, nekaj kar s temo nima nobene povezave. V isti kategoriji je ?e klobasanje, blebetanje, ?vekanje, kvasanje, nakladanje, flancanje ... Prav neverjetno je, koliko besed poznamo za nakladanje in govorjenje neumnosti. To ka?e, da gre za izjemno raz?irjen pojav, ki je v istem rangu kot besede za stanje alkolholne opitosti.

Pozitivna naravnanost je v svojem bistvu prisr?na in simpati?na, bolj kriti?no pa na ta pojav lahko gledamo v z vidika industrije sre?anj, ki je eden od produktnih nosilnih stebrov slovenskega turizma. Najbr? se strinjamo, da ni vse ro?nato in resno nas lahko za?ne skrbeti, kadar prevlada narativ, da smo vsi veseli, pozitivni kot plus na akumulatorju, veseli kot radio, prisr?ni kot Mario, puhasti zaj?ki, vilinici v eni osebi ....

?Na prvem SRE?A-nju slovenskih snovalcev dogodkov, ki je bil uvod v 16. izdajo borze CONVENTA , je stvari na svoje mesto postavil legendarni ko?arka?ki trener Sagadin Zmago . Neverjetno je, kako je njegov monolog vplival na udele?ence.

Za vrhunski uspeh je po njegovem mnenju potrebno trdo delati, imeti jasno strategijo in v projekte vklju?iti mlade talente.?

Zmago je sam zase dejal, da je veljal za strogega, rigoroznega trenerja. Zato ga kak?ni od igralcev niso imeli posebej radi. Na koncu kariere pa so mu vsi izkazali hvale?nost. Vedno je zmagala timska igra in znanje. Pa tudi princip, da je dajal prilo?nost mladim, bil o?e in mama in skrbel za vzgojo in izobra?evanje. Vedno po na?elu hvali ekipno, grajaj individualno. Vse to se bere kot formula za uspe?nega trenerja ekipe za organizacijo dogodkov ali destinacijskega managerja. Najbolj pa je izpostavil znanje, ki? je osnova za kakr?enkoli uspeh v katerikoli dejavnosti. Poudaril je ?e, da je danes avtoriteta mnogo bolj razpr?ena. Hitro si lahko obsojen za mobing ?e zaradi napa?ne uporabe besede.

...Hkrati pa nakladamo brez zavor tudi o tako resnih zadevah kot je industrija sre?anj.

Prav neverjetno se zdi, da me leta 2024 ?e vedno kli?ejo razli?ne in?titucije za podatke o slovenski industriji sre?anj. Zbrali smo jih namre? v prvem koronskem letu, ko je prevladovala precej vi?ja stopnja solidarnosti kot smo ji pri?a danes (https://industrija-srecanj.si/ ). Takrat smo imeli ?as in zbrali podatke o letnih prihodkih slovenske industrije sre?anj (podatki so bili pridobljeni v ?asu od 8.6. do 16.6.2020):

  • €270M je bila pesimisti?na ocena letnih direktnih prihodkov slovenske industrije sre?anj za leto 2019
  • €48M zna?a letni DDV, ki ga skozi prihodke pla?ajo podjetja v dr?avno blagajno
  • €891M zna?ajo multiplikativni u?inki slovenske industrije sre?anj na leto.

V dejavnosti je delovalo 350 podjetij, ki so zaposlovala skoraj 15.000 strokovnjakov, ugotovili pa smo tudi, da je od industrije sre?anj posredno odvisnih 20.000 kreativcev.

Drugi podatek, ki najbolj pogosto kro?i v javnosti pa je potro?nja kongresnih gostov v Ljubljani, ki jo znamo oceniti na osnovi sistemati?nega ve?letnega anketiranja kongresnih gostov, ki sta ga izvajali Turizem Ljubljana in agencija Toleranca marketing:

  • €1.446,00 je bila povpre?na potro?nja kongresnih gostov v letu 2019
  • €482,00 je bila dnevna potro?nja kongresnih gostov leta 2019
  • Skupna potro?nja kongresnih gostov je 3,3 kratnik porabe obi?ajnih turistov.

Poleg teh podatkov pa obstaja le ?e vsakoletni kakovostni ?benchmark? slovenskih destinacij s konkurenco izdelan po metodi Do?ivljajskega indeksa destinacij revije KONGRES MAGAZINE (Meeting Experience Index). To so na kratko edini podatki, s katerimi realno operiramo v Sloveniji. Obstajajo tudi komercialne raziskave povezane z novimi investicijami, ki pa so seveda varovane kot poslovna skrivnost. V glavnem gre za predinvesticijske ?tudije.

Ob vsem tem se zdi spregledana zgodba legendarnega Christiana Mutschlechnerja, ki je v intervjujih za na? medij in tudi osebno plasti?no razlo?il, zakaj je Dunaj zgodba o uspehu.

Za?elo se je z zbiranjem podatkov o udele?encih kongresov na Dunaju, ki jih je Christian s svojo ekipo lastnoro?no anketiral na dunajskem letali??u.

Nastal je najbolj kompleksen sistem za merjenje u?inkov industrije sre?anj, ki velja za zlati standard in se imenuje MIRA (Meetings Industry Report Austria - https://www.acb.at/themen/daten-zahlen-fakten/mira-meeting-industry-report-austria/ ).

Upam si trditi, da je tudi zato Dunaj prvi na vseh lestvicah primerjav kongresnih destinacij, njihov urad zaposluje 20 sodelavcev, prora?un pa je precej vi?ji od drugih uradov v srednji Evropi.

Ni te?ko prepri?ati odlo?evalcev, ?e razpolaga? s podatki.

Pa saj to velja za vsako dejavnost, kajne? Zato je tudi narativ vedno izpiljen in jasen in ga znajo dobro povzeti politiki in klju?ni odlo?evalci. Od kogarkoli, ki prihaja iz Dunaja, boste sli?ali besede ?premium, cosmopolitan, digital, global, smart?. Vse do leta 2025 bodo to povezovalne besede. V pripravi pa je ?e nova strategija do leta 2030.

?Pri nas pa se raje zatekamo k mlatenju prazne slame.

Mlatenje prazne slame se za?ne z nerazumevanjem razlike med zna?ilnostmi (features) in koristmi (benefits).

Znak za alarm se profesionalcem takoj pri?ge ob generi?nih izjavah kot so ?udovita in raznolika pokrajina, vrhunska gastronomija, kakovostne namestitve,? dobro opremljeni kongresni centri, strokovni organizatorji dogodkov,... Vse to imajo tudi vsi na?i sosedje in konkurenca, ki je v na?em delu sveta ?e kako aktivna. Povsem druga?e pa se npr. sli?i, da imamo vrhunske ponudnike, za katerih kakovost jam?i Kongresni urad, da organizatorjem prvi na svetu ponujamo trajnostno oceno in certifikat za dogodke, da so vsi ?lani KUS standardizirani, da je razmerje med hotelskimi in kongresnimi centri ter dostopnostjo idealno za dogodke z do 1600 udele?enci, da imamo najbolj?e buti?ne hotele v tem delu Evrope, kar dokazujemo s kongresnimi zvezdicami, da so prizori??a v Ljubljani dostopna pe? in vam ne bo potrebno najemati avtobusov,...

Gre za povsem druga?en narativ, ki pa mora temeljiti na resnih primerjalnih analizah, letni statistiki obsega industrije in jasni strate?ki usmeritvi: kam.

Zato je leto in pol po zaklju?ku korone (zadnje omejitve so bile preklicane aprila 2022) skrajni ?as, da pridemo do zaupanja vrednih statisti?nih podatkov, za katerimi bo stala zaupanja vredna in strokovna in?titucija ali center znanja.

Urgentno pa je treba usmeriti slovensko industrijo sre?anj, da bo zaplula v pravo smer.

Vsem je te?ko ugajati, je ve?krat dejal legendarni Zmago Sagadin. Da ima prav, dokazuje njegovih petnajst let uspehov, ki jih je dosegel z Olimpijo. To nenazadnje potrjuje Ljubljana, ki ima zelo jasno strategijo in akcijski na?rt do leta 2027. Prav bi bilo, da temu sledi celotna slovenska industrija sre?anj.

Tako pa v duhu raperja Smaal Tokka obstaja resna nevarnost, da fa?emo sladkorno bolezen, vmes pa nas bo konkurenca prehitela po levi in desni.

Katera pa je va?a najljub?a prazna beseda na podro?ju industrije sre?anj? Va?a mnenja in predlogi so dobrodo?li.

?

?

要查看或添加评论,请登录