Minister, ki je pobegnil Putinu

To je zgodba o dveh prijateljih. Eden je umrl, drugemu je uspelo pred dnevi pobegniti. Eden je iskal razloge vladarjeve spremenjene dr?e, drugi se je posvetil varovanju svojega ?ivljenja. Dogajalo se je takole.

Pristali smo 15. februarja 2009 na moskovskem letali??u Domadedovo. Zunaj se je spu??al prvi mrak, rahel sneg je objemal ruske breze. Kontrolno preverjanje je bilo udobno. Morda bi ga lahko zmotilo le sporo?ilo oficirja pri vstopu v dr?avo, da smo namenjeni v hotel Bal?uk Kempinski in da bomo imeli prelep pogled na Rde?i trg. Bil sem gost biv?ega predsednika ruske vlade Jegorja Gajdara in njegovega ministra za privatizacijo Anatolija ?ubajsa. Dveh prijateljev.

Moje dru?enje z Gajdarem v letih 2007, 2008 in 2009 se je za?elo povsem nepri?akovano. S telefonskim klicem Jo?eta Colari?a. Povedal mi je, da imajo v svoji strunjanski rezidenci gosta, ki bi se ?elel sre?ati z menoj. Da ga zanimajo moje ocene odnosa Srbije in Kosova. Dan pozneje sva se sre?ala. O?itno je bilo, da Gajdar sistemati?no raziskuje vzroke razpada Jugoslavije. Klju?ni razlog sem razumel ?ele pozneje. Osrednja tema njegovega iskanja ni bila Jugoslavija. Ne, njegov namen je bil odgovor na obto?bo predsednika ruske federacije Vladimira Putina, ki je 25. aprila leta 2005 v poslanici federalnemu zboru ruske federacije ozna?il razpad Sovjetske zveze za najve?jo geopoliti?no katastrofo stoletja.

Gajdar je za?el pisati svojo obrambo. Z argumenti in ?tevilkami. Profesor na Univerzi Yale, Oleg Cvetinski, mu je napisal. Za?etka devetdesetih ne smemo primerjati z belle epoque, ki se je za?ela po letu 1998. Putin in njegovi sodelavci veljajo za re?itelje domovine, saj Rusi zdaj ?ivijo brez dvoma bolje kot v devetdesetih letih. Toda ne glede na izjemno rast cen nafte, tak?ne rasti preprosto ne bi bilo brez Gajdarevih reform. Gospodarska rast je bila pogojena s tem, kar je zastavil Gajdar. S tem, da imamo finan?ni trg in centralno banko. Ko se bodo ?ez sto let ozirali na te dogodke, tako kot se mi danes na dr?avljansko vojno ali francosko revolucijo, bodo v zavesti ostali Gorba?ov, Jelcin in Gajdar, nih?e drug.

Tudi zato sem najine poznopopoldanske obede razumel predvsem kot njegovo iskanje odgovora na prevladujo?o sliko v ruskem javnem mnenju. Da je ?e pred dvajset in nekaj leti obstajala stabilna, razvijajo?a se in mo?na dr?ava, Sovjetska zveza. Da so neki ?udni ljudje, najverjetneje povezani s tujimi obve??evalnimi slu?bami, organizirali politi?ne in gospodarske reforme. Da je bil rezultat reform katastrofalen. Ter da so, na sre?o, v letih 1999 in 2000 pri?li na oblast tisti, ki jim je mar za dr?avne interese Rusije, zato se je ?ivljenje spet lahko za?elo urejati.

Gajdarjeva ocena je bila, da je Rusija v zadnjem stoletju in pol zaostala za dve generaciji. Da je izmed ozemeljsko celovitih imperijev prvo svetovno vojno, ?eprav v spremenjeni obliki pre?ivel samo ruski. Po drugi veliki vojni pa so razpadli britanski, francoski, nizozemski, belgijski in portugalski imperij, ki so vsi imeli ?ezmorske kolonije. Ter da je na za?etku devetdesetih razpadel ?e zadnji ozemeljsko celovit imperij, Sovjetska zveza. In nato ?e Jugoslavija, ki ni bila imperij v pravem pomenu besede. Pomembna se mu je zdela izku?nja Francije, ki je izgubo imperija prebolevala te?ko, a je z dinami?no gospodarsko rastjo, nevarno histerijo, ki bi kmalu spodnesla demokrati?en re?im, spremenila v mehko, romanti?no nostalgijo po izgubljeni veli?ini.

Naslednjega dne, 17. marca, sem se sre?al z Anatolijem ?ubajsem. Dober mesec pred tem so namre? poklicali v mojo Agencijo s tujega podjetja, ki se ukvarja s prodajo elektri?ne energije. Vpra?anje je bilo, ali jim lahko organiziramo pogovor s ?ubajsem. In to smo znali narediti. S svojimi sodelavci nas je sprejel v kabinetu predsednika velikega koncerna Enotni energetski sistemi Rusije, ki ga je takrat vodil. Po slu?benem pogovoru sva govorila ?e sama. Zanimali so me vzroki poizkusa njegovega uboja, 17. marca 2005. Poizkus atentata sem pri?akoval, mi je povedal, zato je okrepil svoje varovanje.

Vedno smo imeli dve te?avi, je dodal. Prvo, da se Rusija ni mogla odlo?iti, ali bo del Zahoda ali bo oblikovala povsem svojo zgodovino. In drugo, da so bili na Zahodu vedno v posebnem politi?nem kr?u ob dolo?itvi svojega odnosa do Rusije.

Tudi zato sta bila v ruski zgodovini car in veliki knez absolutna gospodarja. To je prva to?ka klju?ne razlike med Zahodom in Rusijo. Do ?asa po krimski vojni, ko je Aleksander II. omogo?il ustanavljanje nekak?nih zadrug.

Sledil je ?as velikih reform, vklju?no z reformo prava, lo?itve uprave in pravosodja ter reformo vojske. Leta 1874 je bila namesto dosmrtnega slu?enja uvedena splo?na voja?ka obveznost, ki je trajala najprej ?est in nato tri leta. Posledi?no se je pove?alo ?tevilo delavstva, zrasel je narodni dohodek in za?elo se je obdobje velikih gospodarskih investicij. Rusija je postajala del Evrope. Tudi ali predvsem po zaslugi dveh ministrov, reformistov, Sergeja J. Witteja in Petra A. Stolypina. Profesor ddr. Igor Grdina oceni, da sta bila oba reformsko primerljiva z Bismarckom, le da v svojih rokah nista imela dejanske oblasti.

Grof Witte, v ?asu katerega je bilo v dr?avi zgrajenih skoraj 72.000 kilometrov ?elezni?kih prog in se je narodni dohodek pove?al za skoraj 300 odstotkov, rusko gospodarstvo pa je bilo za nem?kim in angle?kim tretje najmo?nej?e v Evropi, je bil odstavljen. Ne Witte ne Stolypin, na katerega je bil pozneje izvr?en atentat, nista imela prave reformske opore. Rusko izobra?enstvo, ki se je poimenovalo inteligenca, je bilo prepri?ano, da je njihov temeljni dru?beni polo?aj distanca in kritika oblasti. Da je prava pot Rusije zgolj iskanje lastne civilizacije. Zato tudi niso ne mogli ne ?eleli biti zavezniki tak?nima vladnima reformistoma, kot sta bila Witte in Stolypin.

Gajdar je nenadoma umrl, star le 53 let, 16. decembra 2009. Tri leta prej je na predavanju v Dublinu nenadoma za?el bruhati, potem je omedlel. Bilo je Putinovo opozorilo. ?ubajsu, Putinovemu posebnemu odposlancu za stike z mednarodnimi organizacijami, je uspelo v sredo, 23. marca 2022, pobegniti iz Moskve. Ve?: www.borutsuklje.com