MARATONCI TE?EMO ZADNJI KROG

20. letnica trajnostnega maratona od ?avtenti?? do iskrenih transformativnih trajnostnih dogodkov

Skoraj dvajset let traja moje potovanje do okolju bolj prijaznih dogodkov. Od takrat se je marsikaj spremenilo, ?e vedno pa me presene?ajo kolegi, ki svoje pomanjkljivo poznavanje podro?ja kompenzirajo z velikim egom in izjavami v slogu, da so dogodek organizirali brez papirja in net zero. ?e v to nesre?no kombinacijo dodamo ?e sajenje dreves in v?e?ne besede kot so carbon neutral, net zero, carbon zero in carbon negative events, dobimo eksplozivno kombinacijo zelenega zavajanja, ki najve?krat ni zavestno in namerno. Na eni od zadnjih konferenc, kjer sem sodeloval kot govorec, tega ni manjkalo in je hkrati postalo zelo mote?e.

Dolgo sem se glede tega dr?al nazaj in najve?krat nisem postavljal vpra?anj, ki so se mi pri tem porajala.

Naprimer o kredibilnosti trajnostnih certifikatov, ki so nas preplavili in kon?ali celo v nacionalni Zeleni shemi in podobnih piramidnih sistemih.

?eprav smo zasebno o tem pogosto debatirali, sem se raje ugriznil v jezik, kot da bi o tem javno spregovoril. V javni razpravi so namre? najve?krat sodelovali prav kolegi, ki so govorili o svojih shemah in veli?ini. Ob tem sem opazil, da marsikdo ponavlja ?e znane ideje v novi preobleki. Ob tem se je pogosto zgodilo, da je ideje zlorabil s pozicije mo?i, ki je lahko akademska, organizacijska, simbolna in celo spolna. Tisto, kar pove nekdo v angle??ini z znanim Slavoj? ?i?ek vzhodnoevoropskim naglasom, ni primerljivo z nekom, ki o tem govori v UK English.

Trajnostna kriptoamnezija

Na podro?ju trajnosti se ves ?as dogaja znan fenonem kriptoamnezije. Najbolj preprosto jo lahko opi?emo kot nenamerno plagiatorstvo, kjer ljudje zmotno mislijo, da je ideja, ki jo izra?ajo, njihova izvorna, v resnici pa pride iz podzavesti.

Najbolj pogosto se to ka?e pri uporabi besed kot o green, netzero, zerowaste, sajenje dreves in podobno. Do tega v industriji sre?anj gojimo (pre)visoko stopnjo tolerance. To delamo celo v primerih, ko je ?e iz letala vidno, da gre za zavajanje ali preprosto ?bullshit?. Tak primer je recikliraje imenskih priponk, ki zares ne re?uje klju?nih problemov na tem podro?ju. Najbolj izrazito pa je v poplavi priro?nikov za organizacijo trajnostnih dogodkov, ki so od za?etka do konca prepisani iz razli?nih virov, brez navedbe avtorstva. Ve?ina avtorjev misli, da je to OK in ni problemati?no. K temu nas pod?iga tudi umetna inteligenca, s katero vpra?nje avtorstva, kredibilnosti in zaupanja dobiva nove dimenzije.

Matematika je zadnja obramba pred zelenim zavajanjem

Zaradi trajnostne kriptoamnezije je ?e bolj pomembno, da na podro?ju organizacije regenerativnih dogodkov sledimo matematiki in binarnemu sistemu. To preprosto pomeni, da za?nemo namesto nabiralni?tva certifaktov striktno meriti produktni oglji?ni odtis. To od nas jasno in glasno zahtevajo potro?niki, zlasti tisti iz generacije Z in Alfa. Ko smo to vpra?anje zastavili fokusni skupini, se je pokazalo, da jim je bolj malo mar za certifikate, ?elijo pa jasno informacijo o oglji?nem? odtisu produkta, tudi turisti?nega. To so ?e dognali proizvajalci razli?nih izdelkov, ?e najbolj v t.i. sektorju outdoor ?portne opreme. Pa tudi v avtomobilski, ?ivilski, kozmeti?ni industriji in ?e marsikje.

Zlati standard, ki ureja to podro?je, je GHG protokol (www.ghgprotocol.org ). Ta ne omogo?a kriptoamnezije, temve? zelo natan?no predpisuje, kako izmeriti tri obsege emisij. ?e jih prevedemo v svet organizacije dogodkov:

Obseg 1: Neposredne emisije,? ki jih organizacija proizvaja sama (lastna vozila, energija za projektno pisarno, procesne emisije..), kategorija 1 po ISO 14064-1

Obseg 2: Posredne emisije, ki nastanejo iz kupljene energije (raba elektri?ne in toplotne energije na prizori??ih, …), kategorija 2 po ISO 14064-1

Obseg 3: Ostale posredne emisije, ki nastanejo v vrednostni verigi organizacije (catering, namestitve, nabava blaga in storitev, mobilnost…), Kategorija 3 - 6 po ISO 14064-1

Najbolj preprosto lahko to ilustriram s primerom odlo?anja glede na?ina potovanja do Bratislave, kamor v zadnjem ?asu pogosto potujem. V obe smeri je razdalja po cesti 846 km. Matematika pravi takole:

1.?Naj grem z avtom? GHG protokol: Medium car, gasoline, 1 potnik EF=0,1847 kg CO2e/km

Moj oglji?ni odtis bi bil 156,26 kg CO2 / 4.45 ure

2.?Naj grem s skupinskim prevozom GO.Opti? GHG protokol: Vans, diesel, 6+1 potnik EF=0,2316 kg CO2e/km/6

Moj oglji?ni odtis bi bil 32,66 kg CO2 / 5.15 ure

3.?Naj grem s Flixbusom? GHG protokol: Coach, diesel, 30 potnikov EF=0,0273 kg CO2e/passenger km

Moj oglji?ni odtis bi bil 23,10kg CO2 / 6.05 – 7.40 ure

4.?Naj grem z vlakom? GHG protokol: Rail international, EF=0,0045 kg CO2e/passenger km

Moj oglji?ni odtis bi bil 3,81 kg CO2 / 7.25 – 9.16 ure

5.??e bi ?el lahko z letalom -direktni let (602 km) GHG protokol: Short haul flight, EF=0,1859 kg CO2e/passenger km

Moj oglji?ni odtis bi bil 111,92 kg CO2 + pot do letali??a / 0,51 ure

Ko za?nemo razmi?ljati in delovati binarno, potem se slika nenadoma razjasni in nam omogo?a tudi ustrezno transformativno vedenje, oziroma prave odlo?itve. ?e imam dovolj ?asa se na pot odpravim z avtom, ?e se mudi pa je optimalna re?itev Go.Opti itn.

Avtenti? trajnostni dogodki

Ko je v Ljubljani pred kratkim gostoval legendarni Claus Raasted , o?e do?ivljajskega marketinga, je po?el navdu?enje s svojo teorijo o avtenti?nih ali ?avtentish? do?ivetjih. Zelo slikovito je pokazal, da je avtenti?nost najve?krat preve? radikalna in brutalna in se zato raje zatekamo v avtenti? do?ivetja. Pomislite ali bi svoj dopust prespali v pravi afri?ki bu?manski ko?i brez elektrike in strani??a, ali raje njeni afro imitaciji, ki se ji danes re?e glamping. ?e najmanj problemov je s fake avtenti?nostjo, ki se ne pretvarja, da je avtenti?na kot je npr. Dysneland, Gardaland in drugi ...landi.

?Nekaj podobnega se je leta dogajalo na podro?ju trajnostne organizacije dogodkov.

Zadovoljili smo se z avtenti? trajnostjo, z malimi koraki, zelo pogosto kriptoamnezijo in iskanjem preprostih bli?njic.

Tak?en primer je osredeto?enost na odpadke na dogodkih, brez razumevanja holisti?ne slike dogodka. Slednje podpirajo tudi nekatera orodja in svetovalci trajnostne transformacije, ki celoten proces poenostavljajo do bizarnosti, ali pa povsem nezavedno fabricirajo podatke in dejstva.

Prava avtenti?na regenerativna organizacija dogodkov namre? zahteva, da izmerimo in razumemo vse ?tiri dimenzije trajnostne organizacije dogodkov:?

·?????? Trajnostnost dogodka – izmerjen oglji?ni odtis za celotni ?ivljenjski cikel va?ega dogodka (event LCA)

·?????? Regenerativnost dogodka – izmerjen kratkoro?ni vpliv (impact) dogodka s pomo?jo SDG matrike

·?????? Transformativnost dogodka – izmerjen dolgoro?ni vpliv (legacy) dogodka s pomo?jo ESRS matrike

·?????? Kreativnost dogodka – izmerjene kreativne aktivnosti, ki so pogoj za trajnostno in regenerativno transformacijo.

Osnovni eti?ni princip, ki ga moramo poleg standardov upo?tevati vsi, je po?tenost. Po tem principu je treba trajnostne dogodke organizirati, izvesti, izmeriti in poro?ati po?teno, na zaupanja vreden na?in in skladno s standardi, praksami in vrednotami naro?nikov dogodkov.

?e v ?ank debatah radi pokritiziramo Evropsko unijo zaradi neu?inkovitosti in birokracije, pa je vsaj v tem primeru odigrala pozitivno vlogo.

Saj poznate tisto paradigmo, da Amerika inovira, Evropa regulira in Kitajska kopira.

Ta ?e dolgo ne dr?i ve?, vsaj na tem podro?ju pa je Evropa odigrala klju?no vlogo z ESRS standardom o trajnostnem poro?anju. Kot sem ?e ve?krat zapisal, je standard in CSRD direktiva temeljito preme?ala pravila igre. Ker mu sledi vedno ve? naro?nikov dogodkov (zlasti korporativnih), se bo, upajmo, kmalu kon?alo obdobje avtenti? in fake trajnostnih dogodkov. S tem pa se bo mo?no zmanj?alo tudi ?tevilo primerov zelenega zavajanja.

?Zero bullshit

Moja pot do iskrenega orodja se je za?ela ?e nekaj let nazaj. Danes bi moj prompt ChatGPT-ju na za?etku poti izgledal nekako takole:

-??????? Katero orodje za trajnostno organizacijo dogodkov je genuine, not fake

-??????? Katero orodje za trajnostno organizacijo dogodkov je legit, not unofficial?

-??????? Katero orodje za trajnostno organizacijo dogodkov je authorized, not anauthorized

-??????? ....

Osebno sem vsa ta vpra?anja v svojo ?rno bele?nico zapisal pod kategorijo Zero Bullshit. Sledilo je testiranje ?tevilnih orodij, kalkulatorjev in priporo?il. Vedno je nekaj manjkalo, zato smo se odlo?ili za lasten razvoj. Nastalo je orodje Planet Positive Event, ki odgovarja na sedem pravlji?nih izzivov:

1. Izziv nenatan?nih kalkulatorjev oglji?nega odtisa

2. Poro?anje v skladu s pravno zavezujo?imi standardi ESRS

3. Izziv zbiranja podatkov za izra?un oglji?nega odtisa dogodkov (zlasti Scope 3)

4. Pomanjkljiva baza znanja

5. Slaba vizualizacija rezultatov

6. Ocene brez zunanje presoje

7. Merjenje regenerativnih u?inkov

Te dni smo z orodjem izmerili enega izmed najbolj zahtevnih ?portnih dogodkov dosedaj. Lepo je videti pozitivne reakcije naro?nikov in navdu?enje nad zaklju?nim poro?ilom. Upam, da bodo temu primeru sledili tudi drugi v na?i industriji in da se bli?a konec avtenti? trajnostne organizacije. Ob tak?nem poro?ilu tudi najbolj glasni jagenj?ki v industriji obmolknejo.

?

V? Ljubljani smo si namre? zastavili maratonsko vizijo, ustvariti gibanje za odgovorno organizacijo dogodkov, ki bo temeljilo na merjenju direktnih, posrednih, multiplikativnih in regenerativnih u?inkov. Hkrati pa spodbujati organizacijo dogodkov v okviru planetarnih mej z mislijo na dobrobit vseh.

Zamislite si svet, kjer namesto pre?tevanja hotelskih namestitev raje merimo ali je destinacija, v kateri poteka dogodek, po njem v bolj?em stanju, z dolgoro?nim pozitivnim vplivom na skupnost.

Kjer ustvarjamo dogodke usmerjene v prihodnost. Saj gre na koncu za prihodnost in za generacijo Z in Alfa. Na njih moramo misliti, ko organiziramo dogodke danes. Zato naivno in optimisti?no verjamem, da te?emo zadnji krog maratona. Upamo, da bodo to ?imprej dojeli tudi kolegi ogla?evalci.

No more bullshit, kolegi!

?

?

?

?

?