M kot Meroslovje in meroslovec
Meroslovje je veda (nauk) o merah (merjenju) in vse kar je z njimi povezano. Pogosto se za isti namen uporablja tujka metrologija (angle?ko ?metrology?), a bi bilo lepo, ?e bi mi sami negovali sloven??ino, vsaj tam kjer imamo na voljo lepo besedo in meroslovje je prav lepa beseda. Meroslovec predstavlja osebo, ki se ukvarja z meritvami, kot strokovnjak. Beseda se po?asi uveljavlja, ker se tudi v tem obziru pogosteje uporabljala tujka metrolog. ?
Metrska konvencija (znana tudi kot pogodba o metru) je diplomatski sporazum in predstavlja krovni dokument na podro?ju meroslovja. Podpisana je bila 20. maja 1875, s strani predstavnikov 17. dr?av z namenom ustanovitve mednarodne organizacije za ute?i in mere (BIPM). Slovenija (moja domovina) je bila takrat ?e v okviru Avstro-Ogrske, med sedemnajstimi prvo podpisnicami konvencije. Pri tem je potrebno omeniti ?e leto 1777, torej skoraj 100 let prej, je Avstro-Ogrska ?e imela zakonodajni okvir, ki je urejal podro?je meroslovja in je prina?al obvezo po overitvi dolo?ene vrste meril, kar velja za enega prvih tovrstnih dokumentov v svetovnem merilu. Dvajseti maj ?e danes obele?ujemo kot mednarodni dan meroslovja. Slovenci smo ?e posebej ponosni, da na isti dan obele?ujemo tudi mednarodni dan ?ebel. Namre? Slovenija je imela klju?no vlogo pri predlogu in sprejemu dneva ?ebel, ter je tudi ena od velesil na podro?ju ?ebelarstva.
Metrska konvencija med drugimi pokriva tudi osnovne merske enote, pri ?emer je v za?etku vklju?evala zgolj enoto dol?ine meter in enoto mase kilogram. ?ele kasneje, leta 1921, so se pridru?ile ostale fizikalne enote. Glavni popravki merskih enot so se zgodili ?e leta 1960 in 2018. Danes poznamo sedem osnovnih merskih enot, ki so zdru?ene v t.i. Mednarodni sistem enot (skraj?ano tudi ?SI?). Razvoj merskih enot je pomemben, saj stalni razvoj tehnologije zahteva tudi razvoj merskih enot, ter meroslovja kot takega.
A danes bi se bolj posvetil meroslovcu, saj si o meroslovju vsak lahko prebere marsikaj na svetovnem spletu. Meroslovec je oseba, ki opravlja meritve, ki se ukvarja z meroslovjem. Oseba, ki upravlja z merilnimi instrumenti. Oseba, ki mora poznati zakonitosti meroslovja. Mora poznati pretvornike merskih enot, ?e ?elite. Od meroslovca je odvisen rezultat meritev. Rezultat meritve namre? nikakor ni ?tevilka, ki jo prika?e merilni instrument, ampak je veliko ve?. Vklju?uje korekcije vplivnih parametrov, kot so pogoji okolja v katerem se meritve izvajajo. Vzemimo primer meritve aluminijastega bloka motorja. Hitro lahko ugotovimo, da je temperatura bloka samega pomemben parameter, ki vpliva na to?nost (in merilno negotovost) meritve. ?e recimo blok meri 500 mm in meritev opravimo pri 23 °C, bo raztezek materiala (in tudi merila samega) prinesel nekje 20 μm (mikrometrov) ali 0,02 mm (milimeter). ?e je toleranca za blok motorja 5 μm, je to raztezek ?tiri krat ve?ji od tolerance in moramo korekcijo nujno izvesti – moramo upo?tevati raztezek bloka. Pri tem ni pomembno samo kako izmerimo razdaljo, ampak je bistveno bolj pomembno kako izmerimo temperaturo bloka. Brez laboratorijskih (klimatiziranih) pogojev bo to misija nemogo?e.
Kak?na naj bo klima, kako dolgo moramo imeti blok v prostoru samem, da se temperaturno prilagodi. Kako se bo raz?irilo merilno sredstvo. Vedno je potrebno slediti osnovnemu na?elu ?dovolj dobro?. Kako dober termometer imamo. Kako pripraviti povr?ino bloka, da bo meritev sploh mogo?a, da bo sploh smiselna. Vse zato, da se rezultat poda ustrezno, to?no, pravilno, kakorkoli ?e ho?ete. In, da se rezultat poda na referen?ni temperaturi, ki je v tem primeru 20 °C. Zakaj je to pomembno? Zato, da bi bila meritev v Sloveniji primerljiva s tisto v Nem?iji, Franciji ali kjerkoli na svetu. Vse to in ?e ve? mora poznati meroslovec. Vsega tega se mora zavedati in upo?tevati, da bi podal ustrezno meritev. Ker sicer si lahko zamislite kaos, nesporazume, ki bi pri tem nastajali. In tako je bilo pribli?no stanje pred uveljavitvijo metrske konvencije. Prakti?no vsaka regija je imela svoje enote merjenja. In to ?e ni vse. Vsak nov vladar, ki je pri?el na oblast je uvedel enote po svoje (?elel je biti pomemben, najbolj pomemben, saj je vendar vladar). Brez telefona, brez svetovnega spleta, nenazadnje brez ?asopisa, radia, televizije. Res se vpra?am kako je to delovalo, res je bila zmeda.
Dandanes skoraj ni izdelka, ki ne bi bil tako ali druga?e povezan z meritvami. Neskon?ne koli?ine meritev se danes uporabljajo v proizvodnih, raziskovalnih in drugih procesih. Karkoli uporabljate dnevno, od trgovine, bencinske ?rpalke, lekarne in vse tja do nakita, hrane, vode, zraka. Vse je podvr?eno meritvam. Vse. In mi vsi pri?akujemo, da so meritve v ozadju teh izdelkov, to?ne, zanesljive. Brez pomisleka. V bistvu to nekako zahtevamo. Se kdaj vpra?ate, kaj vse je v ozadju. Kaj vse mora biti urejeno, predpisano, dolo?eno … da vse to deluje. In kaj vse mora meroslovec pri svojem delu upo?tevati, da bi zadostil na?i zahtevi (pri?akovanju). Kak?no breme je na meroslovcu?
Zato je nujno potrebno, da ima meroslovec, poleg znanja in ve??in o meritvah, dolo?ene osebnostne lastnosti. Osredoto?enost, potrpe?ljivost, doslednost in po?tenost. To so lastnosti, kot tudi znanje in ve??ine meroslovja, ki jih kot oseba, ne dobite v izobra?evalnem sistemu. Skoraj ni? od tega se ne u?imo v na?em ?asu splo?nega ali poklicnega izobra?evanja. Srednje?olsko izobra?evanje teh znanj in ve??in v bistvu ne vsebuje. Razen par izjem in ?e te v zelo omejenem obsegu, niti po srednje?olskem izobra?evanju teh znanja in ve??in ne morete pridobiti na fakultetah. Tega v u?nih programih ?al ni. Kljub temu, da govorimo o t.i. horizontalnih znanjih, ki jih potrebujejo vse bran?e, vse industrije, ve?ino raziskovalnih ustanov, ve?ino javnega sektorja. Lahko bi rekli, da se vsakdo kdaj pa kdaj sre?a z meroslovjem. Veliko govora je zadnje ?ase o digitalni pismenosti. Mogo?e bi bil skrajni ?as, da bi za?eli govoriti o meroslovni pismenosti.
Osredoto?enost je lastnost biti zbran na to?no dolo?eno stvar. Biti osredoto?en, pomeni usmeriti vso svojo pozornost k bistvu. In to mora biti meroslovec – osredoto?en na svojo nalogo, na svojo meritev. Tisto meritev, ki jo trenutno opravlja, da bi v kar najve?ji meri izlo?il ali vsaj zmanj?al tveganja za napa?no meritev. Tveganja nastopajo pri vsaki meritvi, saj je vsaka meritev podvr?ena dvomu. Te?ko pri?akujemo, da bomo opravili meritev dobro, ?e smo z mislimi drugje. Vse prehitro pride do napak, ki nam pokvarijo meritev. Tega ne smemo dovoliti, saj ve?ino meritev opravimo za nekoga drugega. Nekoga, ki se bo na te meritve zanesel. Ki tem meritvam zaupa in na njih gradi svoj nadaljnji proces. In ?e se nekje v procesu zmotimo (napa?no izmerimo), bo to vplivalo na izdelek vse do konca njegove uporabe. ?elimo uporabljati tak izdelek?
Potrpe?ljivost je lastnost biti zbran ves ?as, vse do kraja. In nekatere meritve lahko trajajo dolgo ?asa. In osredoto?enost mora trajati ves ?as. Zaradi tega se vse ve? v meroslovju uporablja digitalizacija in avtomatizacija, ?eprav so nekatere meritve ?e vedno v celoti ro?ne. Obstajajo meritve, pri katerih mora meroslovec imeti veliko potrpe?ljivosti. Pogosto ?e pred samo meritvijo, na primer pri pripravi vzorca, ki se bo meril. Predstavljajte si poravnavo merilnega obro?a na plavajo?i mizi. Operater mora ve?krat in zelo potrpe?ljivo obra?ati obro?, da bi zagotovil, da je obro? dejansko poravnan pravokotni in ustrezni merilni ravnini. Zahtevane ali bolje pri?akovane to?nosti pri tem postopku so na mikrometrski ravni (eni tiso?inki milimetra). Naj samo omenim, da je povpre?na debelina ?love?kega lasu nekje 50 mikrometrov. ?
Doslednost je lastnost, kjer oseba vedno ravna po dolo?enih na?elih, postopkih, nalogah. Kljub temu, da lahko meroslovec opravi ve? deset ali sto enakih meritev, mora vedno slediti predpisanemu postopku z vsemi podrobnostmi, brez izjeme. Postopki so predpisani, da bi bili med seboj primerljivi. Da ni potrebno meritev podvajati. Ker samo zamislite si, da bi vsak kupec opravljal svoje meritve. Nesmiselni, drago in pogosto neuresni?ljivo. Pogosto pri meroslovcih govorimo o utrujenosti, o togosti, o naveli?anosti, ker ponavlja ene in iste meritve. Enostavno, pri meritvah ni prostora za te stvari.
Po?tenost je lastnost, kjer se oseba ne okori??a in s tem o?koduje drugega. Ker meroslovec opravlja meritve ve?inoma za druge, je to osnova. Rezultat mora biti to?en, in to pomeni po?ten. Nikakor ne smemo podle?i pritiskom naro?nika ali kogarkoli. Meroslovec mora biti na eni strani osredoto?en, dosleden in potrpe?ljiv, kar so vse lastnosti povezane s strastjo, s ?ustvi, medtem ko mora biti na drugi strani po?ten, kar pomeni, da mora biti hladen, mora biti kot robot, brez ?ustev.
Vse bolj in bolj sem prepri?an, da je meroslovje v veliki meri psihologija, in v tej smeri bi morali laboratoriji vzgajati svoje meroslovce. V smeri psiholo?ke trdnosti in odlo?enosti, a na drugi strani poni?nosti in ?elji po u?enju, vedenju ve?. Odgovornosti. Prevzemanju polne odgovornosti.
Primo?
Naslednji?, 21. avgust 2024, Nepristranskost