Kako sem v delu na?la svoj smisel in "zakaj" je na?e podjetje nastalo

Kot otrok sem sanjala o tem, da bom veterinarka ali kozmeti?arka. V srednji ?oli sem razmi?ljala o ?tudiju fizioterapije. A ?al ocene takrat niso bile dovolj dobre. Sledil je zelo kratek ?tudij na Pomorski fakulteti na Obali. Kratek predvsem zato, ker me je ?ivljenjska pot takrat popeljala v popolnoma drugo smer. Spoznala sem ljubezen mojega ?ivljenja in dobila sva Evo. Ostalo je bilo v drugem planu. Vse dokler se nismo preselili v Ljubljano in vse dokler se v meni ni pri?ela prebujati ?elja po nadaljnjem ?tudiju. Nisem bila ena tistih oseb, ki to?no ve, kaj po?eti v ?ivljenju. Zelo sem se iskala in preizku?ala na razli?nih podro?jih. Opravila sem enoletni te?aj za kozmeti?nega tehnika, se nato za par tednov preizkusila z delom v kozmeti?nem salonu in hitro ugotovila, da to ne bo zame. Zatem sem pri?ela razmi?ljati o ?tudiju na fakulteti. Ekonomija ali FDV mi nista bili blizu. Usmerila sem se na FF in se odlo?ila za ?tudij sinologije in italijanskega jezika.

Po zagovoru diplomske naloge iz sinologije se je moja energija usmerila v iskanje slu?be. Kaj sploh znam, kaj lahko dam, kje naj za?nem, kako naj se lotim iskanja? Porajala so se mi vpra?anja, ki jih danes vsak dan sli?im na drugi strani, pri ?tevilnih posameznikih, ki potrebujejo podpori na svoji karierni poti.

Kaj vse bi dala, da bi takrat ob sebi imela nekoga, ki bi mi pomagal priti do odgovorov. A ?al, ga ni bilo. Pri?ela sem s po?iljanjem pro?enj za delo, in da, vse preve?krat zelo na slepo. Ve? kot tri ?etrtine delodajalcev mi ni posredovalo nobene povratne informacije ali zavrnitve. Takrat sem to jemala kot dejstvo in se nisem spra?evala o razlogih. ?etudi sem se ob tem po?utila slabo.

Ko si delodajalec na drugi strani ne vzame niti toliko ?asa, da se ti zahvali in te prijazno zavrne… Imela sem ob?utek, da sem zgolj ?tevilka; da sem majhno zrnce, za katerega nikomur ni niti malo mar. ?Razgovorov sem imela kar nekaj. ?Tudi te izku?nje so bile ?al bolj neprijetne. Spomnim se razgovora v eni od takrat uveljavljenih kadrovskih agencij, kjer mi je po razgovoru ?lo kar na jok. Res je, da sem izjemno ?ustvena oseba. Veliko stvari sem si v?asih vzela (in si jih ?e vedno vzamem) preve? k srcu. Toda, ko dela? z ljudmi (to sem mo?no verjela ?e takrat), pa je vendarle potrebno, da ima? dobro razvito kompetenco upravljanja medosebnih odnosov. ?

Po priporo?ilu sem kon?no dobila delo v Ljubljani kot poslovna asistentka. To je bil moj prvi, majhen, a zelo pomemben korak na za?etku kariere.

Pridobila sem si prve delovne izku?nje in spoznavala zakonitosti dinamike delovnega okolja in odnosov. Vsekakor je ta prilo?nost zame bila lepa izku?nja in odli?na popotnica za vnaprej. Po dveh letih je nastopil trenutek, da si poi??em bolj odgovorno in kompleksno delo. Prijavila sem se na razpis za poslovno asistentko direktorja v eni od najbolj?ih mednarodnih zaposlitvenih agencij. Ne vem ali mi je bilo ?usojeno ali ne?, a slu?bo sem dobila.

Ta slu?ba je zame predstavlja prelomnici v moji karieri. ?Kot prvo sem vstopila v zame ??sanjsko panogo? - trg dela in delovne sile, zaposlovanje in kadrovanje, ?irni svet HR. Takoj mi je prirasla k srcu, prav tako tudi samo delo. Po dolo?enem ?asu sem pri?ela delati le na podro?ju komuniciranja in marketinga. O trgu dela, kandidatih, razgovorih, trendih, poklicih sem sama ves ?as ogromno brala in raziskovala, vedno z velikim veseljem in navdu?enjem. Samopla?ni?ko sem opravila tudi enoletno usposabljanje na podro?ju PR. Z leti sem postajala vse bolj suverena - tako s panogo kot tudi s samim podro?ju dela. ?al pa so?asno tudi vse bolj nesre?na, prazna. To je zame bila druga prelomnica. ?utila sem, da me samo okolje omejuje, da nimam dovolj prostora za spreminjaje, ustvarjanje. Pogre?ala sem ve? svobode in fleksibilnosti pri delu. In da, po skorajda 6ih let sem pri?akovala, vezano na vse ve?jo odgovornost in kompleksnost delovnih nalog, tudi napredovanje v finan?nem vidiku.

Nato so sledili koraki do iskanja re?itve. Pogovori z ljudmi, ki so se po?utili podobno kot jaz. Ne iz danes na jutri - preudarno, racionalno, a z mo?no ambicijo, vztrajnostjo in strastjo. In napo?il je trenutek, da stopimo v podjetni?ke vode ter spravimo na?o zgodbo v ?ivljenje. Ker je to bilo leto 2010, ?as recesije, ko so podjetja ve?inoma kr?ila svoje vrste, je bil ta korak ?e toliko bolj pogumen, drzen. Nekateri so takrat dejali, da smo "nekoliko nori", da se v tako te?kih ?asih podajamo v podjetni?ke vode v panogi, ki je utrpela velik upad povpra?evanja. A na?a ekipa je bila trdna in odlo?ena. Verjeli smo, da nam bo uspelo.

?e danes pogledam nazaj, je bila to zame ena najte?jih in najbolj pogumnih odlo?itev v ?ivljenju. Hkrati pa tudi najbolj?a poslovna odlo?itev, ki je v moj svet prinesla morje strasti, zadovoljstva, male in velike zmage, ?tevilne izzive ter ?udovite prijatelje. In da, prinesla je tudi te?ke trenutke, ko sem iskala notranjo mo? ali ravnovesje; stopala iz cone udobje in se preizku?ala na popolnoma novih podro?jih dela, podjetni?tva.

Tako se je v mojih o?eh rodil Competo ?Perfect Fit?. Tako je moja strast postala delo in s tem je (to osebno verjamem) trg dela in delovne sile v SLO dobil sogovornika, ki v ospredje svojega delovanja ves ?as postavljal ljudi in kakovostne odnose. Transparentno, direktno, a vedno zelo spo?tljivo in odgovorno - to je in bo na? na?in delovanja in komuniciranja. Ko je potrebno, znamo re?i tudi ?ne?. Na ste?aj smo odprli vrata vsem kandidatom. Brezpla?no pomagamo z nasveti, napotki, v?asih pa zadostuje tudi zgolj poslu?anje, topla beseda, stisk roke.

Nastali smo, da v ta svet prinesemo nekaj lepega, nekaj dobrega.

Na?a vizija ob nastanku je bila, da najprej interno ustvarimo toplo in prijetno okolje, kjer bo bodo sodelavci po?utili dobro, svobodni, cenjeni, opolnomo?eni in kjer, bodo imeli mo?nost, da soustvarjajo na?o zgodbo. ?eleli smo vzpostaviti kulturo timskega dela, povezanosti, spo?tovanja, zaupanja in visoke stopnje integritete.??eleli smo ustvariti okolje, kjer lahko vsak zaposleni ustvarja, razvija, se u?i in raste. ?eleli smo ustvariti okolje, kjer ljudje radi delajo to kar delajo ter se zjutraj z nasmehom na obrazu odpravijo v slu?bo. Ko danes pogledam na?e Competke, vidim in ?utim te nasmehe na obrazu. To mi osebno predstavlja najve?ji uspeh.

V zadnjih letih smo se tudi mi preoblikovali, razvili, postali kompleksnej?i.

Ob na?i 10. obletnici smo postavili novo poslanstvo in vizijo: ustvarjati odnose, ki navdihujejo in biti prva izbira za organizacije, ki v sredi??e svojega trajnostnega delovanja postavljajo ?loveka. Le ?e nekaj dni in Competki bomo otvorili 12. poglavje na?ega delovanja. Novo poglavje prina?a nove zmage, nove izzive, nove ideje, nove poti. Vse se spreminja in prilagaja in temu se prilagajmo tudi mi. Tako rastemo in se razvijamo. Vselej pravim, da "ni? ni samoumevno" in prav je, da se tega ve?krat zavedamo, ?e toliko bolj pa takrat, ko nam gre dobro. Zagotovo bodo v bodo?e ponovno pri?li trenutki, ko bo na?a kultura na preizku?nji, na?a vizija, poslanstvo in vrednote – kako delamo, kaj zasledujemo, v kaj verjamemo. Sapica in pi? vetra nas lahko zazibajo in so nas. Sunek vetra nas lahko nekoliko bolj upogne in nas je. Kar pa ostaja globoko zasidrano in trdno, ve?no, je na? DNK.???

?L.S.?