Dinami?ni model vodenja: Otroci ogledalo star?ev

?

?Kako je direktorica te?na danes, ves ?as mi te?i, kdaj bom pospravil to mizo. Jaz pa imamo na mizi samo zlo?ene stvari, tiste, ki so nujno potrebne za vsakdanje delo... no morda je tega veliko, vendar ?e pa skoraj vse potrebujem. In tak sistem kot imam vedno vem, kje se stvari nahajajo. Res je ne razumem, zakaj te?i. Ona pa ima mizo tako ?isto, kod da ni? ne dela. Sploh ne razume, kaj pomeni kreativen red.? tako mi je v?eraj pripovedoval eden od vodij projektov v marketin?ki agenciji. Danes sva se ponovno dobila na pogovoru, vendar sva se odpravila ven iz poslovne stavbe, zato, da sva naredila pogovor bolj spro??en. Dejal je upam, da ga ne bom zato?il direktorici, ker je govoril proti nje. Brez oklevanja sem mu zatrdil, da mi lahko popolnoma zaupa. Ker sva pila kavo zunaj ob potoku, je dejal, kako mu prija ta sve?ina vode, ?e posebaj, ker potok ravno dovolj hitro te?e, da ustvari spro??eno in osve?ilno klimo. Ne dale? vstran sva sli?ala glas otrok, obrnil se je in dejal, da ima dva tak?na razgraja?a doma.

Vpra?al sem ga, kako se razumejo, dejal je, da sedaj odli?no, predkratkim pa je bila ?e katastrova in, da upa, da bo tako naprej. Vpra?al sem ga kako to misli! Dejal je, da sta imela sobo tako razmetano, da si imel ob?utek, kod da je razneslo bombo, sploh ne vem kako sta kaj na?la. Celo dejala sta, da imata tak sistem da vedno vesta, kje se stvari nahajajo. Res mi ni jasno po kom sta to podedovala. Zadnji? sva jima z ?eno pospravila in sta popolnoma znorela, obto?ila sta naju, da sta zaradi naju dobila dve neupravi?eni uri, ker nista imela vseh stvari v ?olo, so jih u?itelji poslali domov. Vseh stvari pa nista imela, ker jih doma nista na?al. Napadala sta naju, kako uni?ujeva njuno ?ivljenje, da jih ne razumeva, da naj pustiva, da se sama organizirata. Res ne vem po kom imata to, saj imava z ?eno pospravljene omare, res imamo red pri hi?i. Pogledal sem ga naravnost v o?i in sem ga vpra?al ali ga morda njuna soba, kaj spominja na njegovo mizo.

Ne, je hitro odvrnil, potem pa z dihom zastal. Da, morda pa res! Vendar nikoli nista bila v moji pisarni, kako lahko po?neta enake stvari (strokovna razlaga, kako se prena?ajo vzroci in vzgledi iz star?ev na otroke).

?

Potem, ko sva obdelala vse te prenose vzrocev, je na koncu ?e dodal. Ravno v?eraj sta fanta pri?la do naju na teraso, kjer sva pila kavo in se nama zahvalila, ker sva jima pospravila sobo. Bila sva zelo za?udena, saj sva nekaj dni nazaj mislila, da naju bosta vrgla iz hi?e. Sedaj pa popolen preobrat. ?emu zahvala sva vpra?al. Dejala, sta, da sedaj veliko hitreje najdeta stvari. Predvsem pa sva opazila, da sta postala veliko bolj mirna in kreativna; kreativna v pozitivnem smislu, saj jih je celo u?iteljica pohvalila, kar se dosedaj ?e nikoli ni zgodilo.

?

Preden je nadaljeval, sem mu za primerjavo, povedal kako deluje osnovni spomin v ra?unalnikih, ki jih dnevno uporabljamo. Ra?unalni?ki spomin je kot velik prostor v kateraga vsak dan damo veliko stvari, pravzaprav vsak dan ?e kaj novega in vsak dan gremo v ta prostor iskat vedno iste stvari. Zato, da jih najdemo potrebujemo vsak dan vedno ve? ?asa. Ker prekladamo, zalagamo... skratka vedno i??emo po vedno ve?jem kupu stvari. ... zato pa nam ra?unalniki delajo vedno po?asneje, ker je v njem vedno ve? stvari in navodila za uporabo ra?unalnikov, pravijo, da moramo vsaj enkrat na teden zagnati aplikacijo, ki pospravi ta prostor. In tako ra?unalnik ponovno deluje hitreje.

?

Pogledal me je, a ho?ete povedati, da si naj pospravim mizo. A ne razumete, da jaz tako najdem hitreje, da ta sistem obvladam.

?

Vpra?al sem ga, kako dolgo ?e ima vse te stvari na svoji mizi,

dejal je da ?e od kar je v podjetju

in kako dolgo ste,

5 let.

Malo za?udeno sem ga pogledal, in ga vpra?al, ali dokumenti stari pet let niso ?e zastarani.

Nekateri morda, vendar pri nas se projekti navezujejo in jih je dobro imeti pri roki.

In potem se je najin pogovor ustavil.

Vpra?al sem ga ali lahko skupaj pregledava vsebino dokumentov na njegovi mizi.

Z veseljem? je odvrnil, lahko ?e sedaj.

In res spila sva kavo do konca in se opdravila nazaj v njegovo pisarno. Po treh urah pregledovanja dokumentov, sva naredila tri kupe dokumentov. Prvi je bil za odpis, drugega je zlo?il po arhivih in mapah, tretjega pa si je zlo?il po prioritetah in nanje napisal datume, kdaj morajo biti kon?ani in ugotovil, da tudi teh ?ez 14 dni ve? ne bo na njegovi mizi. Ura je ravno odbila 15.30 in sem ga povabil ?e na eno kavo. Ponovno sva sedela ob potoku in potem je dejal.

Prej sem se tukaj po?util osve?ujo?e, sedaj se mirno in lahko. Kaj ste naredili z meno?

Enako, kot ste vi naredili s svojimi sinovi! Pospravil sem!

?

Se spomnite, ko sem vam povedal, kako deluje ra?unalni?ki spomin. In ?e ?elite, da deluje nemoteno, ga morate vsak teden pospraviti. ?e ga ne bi pospravljali pet let, bi bil ?e zelo po?asen. Enako, kot je bilo va?e stanje na va?i mizi, je bilo stanje v va?i podzavesti. Va?a podzavest deluje na enak na?in, kot ra?unalni?ki spomin. Tudi njo morate ?istiti in s tem, ko ste popsravili mozo ste jo ravnokar. Saj ve? ni potrebno imeti v mislih pod katerim kupom se skriva to?no tista informacija. Sedaj ste naredili tudi prostor v svoji glavi. V svoji glavi ne ?utite ve? nobenih bremen, naekrat va?a glava diha. Zato se po?utite mirni in la?ji.

Tedaj je razumel, kaj sva s pospravljanjem dosegla.

Kako je mogo?e dose?i, da tak?na lahkota in mir, ostaneta za vedno; in da se ne zgodi, da pozabi? in se kup stvari na mizi ponovno ne nabere.

?

Odgovor na to vpra?anje bi lahko na?la v naravi. ?e samo pogledava ta potok pred seboj, vidiva, kako je bister in kak?na sve?ina je ob njem. In ?e pogledava tisti ribnik, ki je sicer bolj podoben mlaki na koncu parka, pa sva ?e prej zasledila, da ve? ni ravno prijetnega vodnja ob bistrini pa niti ve? ne moreva govoriti. ?e ?elimo, da smo bistri, moramo ustvariti, da stvari ves ?as te?ejo. Nikjer ne sme prihajati do zastojev, ?e ne pri?nejo nastajati mlake.

In vse kar je potrebno, je, da pri?nete projekte, ki jih dobivate na svojo mizo, v dogovorjenih rokih tudi izvajati.

To imate prav, vendar tukaj ni vse odvisno samo od mene. Tudi sodelavec v sosednji pisarni mora, narediti svoje. Saj ravno zato sem imel toliko projektov na mizi, ker sem prej sam na?el, preden mi je on povedal.

Ker sem videl, kje sedi njegov sodelavec, sem mu dejal a ne bi bilo bolje, da imata odprta vrata ali morda celo skupno pisarno.

Vse bi bilo mogo?e, vendar zaradi inforastrukture, tega pa? ne moremo narediti.

?

Zjutraj sem govoril z direktorico in popoldne so mojstri odstranili vse pregrade, tako sta dobila eno veliko prostorno pisarno. In tudi pogovor med njima je nemoten stekel. Ko smo vsi trije sedeli na kavi ob koncu delavnika, smo pri?eli ugotavljati, da je najprej nastala ?komunikacijska mlaka? med njima, ker je bil prostor nefunkcionalen, nato je pri?ela nastajati ?mlaka? na njunih mizah, ker sta potrebovala preve? podatkov za dolo?eno uporabo in na koncu je nastala ?mlaka? ?e v njuni glavi, ker sta morala premi?ljevati o enihin istih stvareh. Kot sta tako pogledala na celotno podjetje sta ugotovila, da je pri njih ena sama velika mlaka. Kar zdrznila sta se, kje je potem re?itev. Dejal sem jima, da jo imata pred seboj, to je tok potoka. Delavni proces je potrebno narediti preto?en, zato da bo vsaka poslovna poteza in oseba bistra.

V delavnem procesu je preve? zastojev informacij, kar privede do informacijskih ?mlak?. Zato je potrebno prevetrit celotno podjetje.

Seveda ?e v naslednjem vpra?anju pa je bilo vpra?anje, kako pa to zagotoviti, da se potok v podjetju nikoli ne ustavi.

Tukaj gre predvsem za posameznika, nam?re zatoji se najprej pri?nejo v na?ih glavah, ne na mizah, pisarnah, ampak v nas. Zato moramo najprej sebe spraviti v ?tek?. Pri?eti moramo ?iveti celovito in dinami?no (ve? na strani XX, SiriusPersonalTranformation). Namre? ljudje smo ?e po naravi raje na toplem, kot na hladnem.? In ?e izmerimo temperaturo v potoku ali mladi, vidimo, da so ,mlake veliko toplej?e. Tako se pa? ljudje raje zadru?ujemo v mlakah. Tukaj pa pozabimo, da mlake s ?asoma dobijo neprijeten vonj, ki ga sami seveda ne zaznamo. Dokler se nas drugi ne pri?nejo izogibati. Zato se v ?ivljenju ne smemo ustaviti na nobenem podro?ju, temve? moramo ?iveti dinami?no, tako kod da smo v potoku, ves ?as moramo plavati, da nas ne zebe in da nas tok ne nosi, tako kot on ?elim. In tak?no je na?e ?ivljenje, lahko je kot mlaka ali kot potok.

?

Pogovor je bil kar prijeten in tako smo kar malo zajadrali v filozofske vode. Pri?eli smo ugotavljati veliko podobnosti med naravo in realnim ?ivljenjem. Mlaka v naravi nastane zaradi zastoja in potem? se v njej pri?nejo rojevai razli?ne ?ivali... najbolj neprijetno je pogledati ?abe. In tako se tudi v podjetju v ?komunikacijskih mlakah? pri?nejo rojevati neprijetne stvari. V ?du?evnih mlaka? se pri?nejo rojevati neprijetne misli, ?e nimamo vseh informacij se pri?nemo spra?evati, kaj se dogaja, najbr? nas kdo sovra?i, se nas ?eli znebiti, nam kaj podtika.... samo zato ker nimamo vseh informacij. In ?e ?e razmi?ljamo v skrajnost, naekrat ugotavljamo, da lahko mlake postanejo nevarne, tako kot mo?virja (?e nejak primermov ?ivali).

?

Enako smo videli, da ?komunikacijske? mlake? v podjetju povzro?ajo podvojevanje dela, ne enakomerno razporejenjo odgovornost...

?

Po ?tirih urah filozofiranja, smo tudi sami pri sebi rekli, da moramo po?asi preiti od besed k dejanju. Saj se v dan?nji dru?bi se preve? govori in premalo naredit. In to je eden poglavitnih vzrokov za nastajanje ?mlak?. Lepo je to opisano v Italjanskem pregovoru ?que tú, mi amor y la belleza con la que?; ?Med re?i in narediti, je vmes Ocean?.

Zjutraj, ko smo pri?li v pisarno, smo si zadali nalogo, da v tem podjetju ne bo ve? nobene mlake in tako smo v podjetje pri?eli uvajati Dinami?ni model komuniciranje, kateraga osnova je ?Tok potoka?.