DELO DOBI

"Najlep?e darilo ob obletnici podjetja bi bilo, ?e bi dobili novega sodelavca, ki bi bil valpet in biri?, pogajalec s hudi?em in zvezdnik, vse to v enem krilu ali hla?ah. Potrebujemo direktorja ali direktorico marketinga. Ni? nimamo proti doktoratu iz komunikologije ali marketinga, ne moti niti smisel za "gnjava?o" prodajnega izvedbenega tima niti ?elja po zelo stimulativnem zaslu?ku, ne begosumnost iz druge agencije, celo blaga od?tekanost ni ovira. Tudi redni zaposlitvi se ne mislimo upirati, niti kozar?ku penine ob petkih."

Ja, skoraj tako se je glasil oglas, ki sem ga napisal ob polnoletnosti moje agencije, tam nekje leta 2003, ko nas je bilo v Ljubljani na sede?u 15 redno zaposlenih (in vsaj toliko honorarcev). Citirali so ga ?tevilni HR pisci. Pod tiskanim oglasom v vodilnem dnevnem ?asopisu je bila na?a edina identifikacija le moj slu?beni elektronski naslov. Ni? naslovov, podatkov, ?po?ljite pro?njo?, zahtevkov po CV-ju in kar je ?e tega. In tisto jutro so mejli kar de?evali. Iznajdljivi so na?li telefonske ?tevilke podjetja in me klicali. Tudi izjemni potenciali so bili med njimi. Kar nekaj jih je vpra?alo: ?Pa resno mislite s tistim kozar?kom??

?Resno, to ?e itak uspe?no prakticiramo.? In res je bilo tako. Nekaj si jih je izborilo intervjuje z menoj, nekateri pa so na?li tudi naslov in poslali pisno prijavo.

Prvi? smo na tak na?in iskali sodelavca zase, zato smo bili kar presene?eni nad odli?nim odzivom. Iz debelega kupa prijavnih pisem sem najprej izvlekel tiste, ki so izstopali ?e navzven: debelej?e, s kakim dodatkom, nenavadne barve, bogate znamke, … Kakih 5 jih je bilo. V eni kuverti je bila prilo?ena vre?ka ?aja in v prijavi ustrezen tekst: ?Bila bi vesela, ?e bi me povabili vsaj na ?aj.? Sem jo, zaposlil pa je sicer nisem. Kako se je kon?alo? Zaposlil sem predsednico ?tudentske sekcije dru?tva za management (odli?no je vodila PR kampanje), komaj 22-letno h?er slovenskega paradnega podjetnika (takoj sem jo ?vrgel v vodo? in je uspe?no vodila celotno pestro dogajanje ob 100-letnici drugega znanega podjetja), in pa nekdanjega mladega borznika, s katerim ?e vedno projektno sodelujeva, ?eprav zdaj predava na ve?ih fakultetah. Zadovoljen? Seveda sem bil, in del uspe?nosti gre pripisati tudi nenavadnemu oglasu. Po njem smo se kasneje ve?krat zgledovali, ko smo pridobivali kadre za na?e naro?nike.

Zakaj sem se zdaj spomnil na to? Ker potrebujemo dodatne sodelavce za tr?enje in organizacijo v In?titutu Mediapro (www.mediapro.si). Kak?ne? Ki se ne bojijo delati z ljudmi, ki jim ni odve? obiskovati potencialne partnerje v njihovem okolju in nagovoriti v sodelovanje, ki ho?ejo biti ustrezno nagrajeni za uspe?no delo. Aja, poguma, vztrajnosti in mobilnosti se ne bomo otepali, tudi deloholi?nosti ne. Lahko za?nemo tudi poskusno v popoldanskem ?asu seveda z mo?nostjo redne zaposlitve. Ste pripravljeni?