22.000 pomembnih juter

Jutro! Eno od 22-tih tiso?! Nov dan, nov za?etek, sprememba? Ali zgolj rutina, rutina, rutina …

Res je - edino, kar imamo vsi in si ne moremo kupiti kaj ve?, na zalogo, je ?as. ?AS. Omejeni smo s ?asom, z dol?ino lastnega ?ivljenja. Od morda 15. leta dalje razmi?ljamo in delamo nekako po svoji volji in tako do?ivimo kakih 75 ali 80 let samostojnega ?ivljenja. Torej se zbudimo ali se bomo zbudili v kakih 22-24.000 juter; vsako od njih, pa naj bo de?evno ali son?no, je enako pomembno, edinstveno in nenadomestljivo. Bomo to jutro in dan zajeli rutinsko, kot vsak dan -  ali pa druga?e, da ga bomo u?ili v celoti, v na?e zadovoljstvo in/ali dobrobit na?e okolice? Imamo mo?nost izbire.

Nekateri se tega zavemo prej in druga?e upravljamo svoj dani ?as kot drugi, ki jih morda ?ele huda bolezen ali nesre?a ali dru?inska kriza ali bankrot prisilijo, da razmislijo o tem, kako neprimerno so razmetavali s ?asom do tega trenutka. Tudi meni se je tako zgodilo. Po hudi operaciji sem imel v bolni?ki postelji obilo ?asa za premislek in videl, kako zelo narobe sem po?el stvari v preteklosti. Takrat sem sprejel ?tevilne sklepe: ve? bom z dru?ino, dokler jo ?e imam; ve? ?asa bom posvetil ljubi psi?ki; manj bom delal oziroma vsaj razumno veliko bom delal in se ne bom zatekal v deloholi?nost (malce me skrbi, kar je neko? zapisal psihoanalitik Erich Fromm: Delo je beg pred osamljenostjo.);  bolj bom prisluhnil ljudem v moji okolici; ve? bom bral nestrokovno literaturo; ve? se bom dru?il s prijatelji, tudi sorodniki; obiskal bom ali vsaj poklical drage mi osebe iz srednje ?ole, ?tudentskih let, prve zaposlitve, …

In spremenil bom nekatere navade oziroma konkretno posegel v svoj ?ivljenjski stil: ve? bom uporabljal javni prevoz, tudi vlak, da bom morda sre?eval sosede ali znance, ki si praviloma bolj pokimamo skozi avtomobilska stekla kot pogovarjamo; v javnem prevozu bom bolj v stiku s konkretnimi spremembami v okolju; ve? se bom gibal v smislu prosto?asne dejavnosti; ve? se bom pogovarjal s sodelavci, morda spoznaval njihove osebne te?ave. Odlo?il sem se tudi, da ne bom ve? sodeloval z nekaterimi naro?niki in sodelavci in sre?eval nekaterih znancev; razlogi so predvsem v njihovih vrednotah, ki se bistveno razlikujejo od mojih, pa sem jih do sedaj toleriral, in tudi v tem, da so nekatere osebe tatovi ?asa. ?asa, ki ga imamo omejeno odmerjenega. ?al sem to spoznal ?ele sedaj, ko sem na ?ivljenjski prelomnici, ko gre za biti ali ne biti.

Kako pa sem sklepe uresni?eval? Ne v tolik?ni meri, kot sem ?elel. Najbolj dragoceno je bilo spoznanje, da imam ?udovite, skrbne in so?utne prijatelje tudi med tistimi, s katerimi se zadnja leta nisem pogosto videval, pa me zdaj obiskujejo in spodbujajo. Na ?alost pa se mi zdi, da dlje ko sem od svojega zdravstveno najbolj kriti?nega meseca, bolj popu??am svoji nekdanji rutini. Se pa tega zavedam in sku?am tudi z drugimi na?ini in ukrepi spremeniti ubijalsko dnevno rutino prezaposlenega podjetnika. Nekaj jih predlagam tudi vam.

Naredite spremembo! Prinesite dragi osebi kavo v posteljo, morda s sve?im roglji?kom ali pala?inko, ki ste jo spekli sami. Poleg polo?ite ?e sve? cvet in dan se bo za?el kar najlep?e.

Namesto, da odhitite na delo, peljite tokrat vi otroke v ?olo.

Ne zbujajte se na na?in, da odpirate elektronsko po?to, pregledujete facebook in odgovarjate na sporo?ila.

Potrudite se zmanj?ati odvisnost od socialnih medijev – ve?ina sporo?il je itak nepomembnih.

Pozajtrkujte v miru, brez elektronskih medijev, morda preberite kaj navdihujo?ega (celo poglobljeni ?lanki o poslu so lahko spodbuden za?etek dneva).

Ustavite se, ko z brega reke vidite nutrije pri igri ali sprevod labodje dru?ine in si vzemite ?as za opazovanje.

Vzemite si kdaj pol ure ?asa in se spomnite, da s cvetjem ali sve?ko obi??ete grobove ljudi, ki so vam bili dragi ali so vam v ?ivljenju pomagali. ?e ne morete, pri?gite ob prilo?nosti sve?ko za koga od njih kar doma, na okenski polici.

Predvsem pa – mislite pozitivno, govorite pozitivno, delajte pozitivno - zase, za va?o dru?ino, za va?e partnerje, sodelavce in dru?bo.